Ј (ј) je črka cirilice, ki se uporablja v srbskem, makedonskem, azerbajdžanskem in altajskem jeziku. V teh jezikih predstavlja glas, ki je v splošni mednarodni fonetiki označen kot [j] – približno enak glas kot slovenski J v besedah »jaz« ali »jabolko«.

Zgodovina in izvor

Črka Ј v sodobni cirilici izhaja iz latinske črke J in je bila v srbski pisavi uradno uveljavljena z delom reformatorja Vuka Karadžića v 19. stoletju. Cilj je bil doseči načelo »piši kot govoriš« in za zapis glasu [j] uvesti ločeno obliko, ki ustreza enolični fonemski vrednosti. Makedonska ortografija je to črko sprejela kasneje ob oblikovanju standardnega jezika.

Izgovor in primeri

V srbščini in makedonščini Ј izgovarjamo kot [j]. Nekateri primeri:

  • srb. ја (ja) »jaz«
  • srb. језик (jezik) »jezik/jezik«
  • maked. јас (jas) »jaz«
  • maked. јаболко (jabolko) »jabolko«

V azerbajdžanskem in nekaterih drugih jezikih, kjer so uporabljali cirilico, je Ј prav tako označevala [j]. V altajskem jeziku se v nekaterih transkripcijah uporablja tudi za zvočen afrikat [ʤ] (podoben glas kot ang. »j« v »judge«).

Pravila pri zapisu z vlogo Ј glede drugih črk

V jezikih, ki uporabljajo Ј, ne uporabljajo nekaterih cirilskih črk, ki v ruskem sistemu predstavljajo zlogovne kombinacije (npr. Я, Є, Ё, Ї, Ю). Ker se črke Я (ya), Є (ye), Ё (yo), Ї (yi) in Ю (yu) v teh jezikih ne uporabljajo, jih običajno napišemo kot kombinacijo Ј + samoglasnik, torej Ја, Је, Јо, Ји in Ју (odvisno od jezika se pišejo v ustrezni cirilični obliki). To pomeni, da se soglasnik [j] izrazi posebej z Ј pred samoglasnikom, namesto z eno samostojno črko, kot je to v ruščini.

Razlike z drugimi cirilskimi pisavami

V ruščini, bolgarščini, ukrajinščini in beloruščini namesto Ј uporabljajo črko Й. Ta črka (Й) ima podobno fonetično vlogo v teh jezikih, a je zgodovinsko in tipografsko drugačna. Pri prevajanju ali transliteraciji med pisavami se Ј običajno ustrezno preslika v latinsko J.

Tehnični podatki

  • Unicode: U+0408 za veliko črko Ј, U+0458 za malo ј.
  • Transliteracija: v latinico se običajno preslika kot J.
  • Tipografija: grafično je Ј pogosto enaka latinskemu J, kar olajša prepoznavanje in prehod med pisavami.

Pomen v sodobni rabi

Črka Ј je pomembna, ker omogoča dosleden zapis palatalnega približka [j] v jezikih, ki ne uporabljajo ločenih zlogovnih črk kot v ruščini. Njena uvedba in raba prispevata k fonetično preglednim pravopisnim sistemom v srbskem in makedonskem jeziku ter v drugih dodelanih ciriličnih sistemih.