John Joseph "Black Jack" Pershing (13. september 1860 – 15. julij 1948) je bil general vojske Združenih držav Amerike, najbolj znan kot poveljnik ameriških ekspedicijskih sil (AEF) v prvi svetovni vojni. Pershing je v času svojega življenja dosegel najvišji čin, ki ga je kdajkoli nosila ameriška vojska — znan kot General of the Armies (v slovenskem prevodu pogosto »general vojske«). Po retroaktivnem odloku kongresa iz leta 1976 je bil ista čast podeljena tudi Georgeu Washingtonu, vendar z višjim stažem. Pershing je nosil prvo častniško službeno številko Združenih držav (O-1) in je veljal za mentorja generaciji ameriških vodij, ki so med drugo svetovno vojno vodili ameriško vojsko v Evropi, med njimi George C. Marshall, Dwight D. Eisenhower, Omar N. Bradley in George S. Patton.
Zgodnje življenje in izobraževanje
John J. Pershing se je rodil v majhnem kraju Laclede v zvezni državi Missouri. Leta 1886 je diplomiral na vojaški akademiji West Point, kjer je prejel izobrazbo in usposabljanje, ki sta mu pozneje omogočila hitro napredovanje v vojaški hierarhiji. Kot mlajši častnik je služboval v kavalirskih enotah in sodeloval pri spopadih z domorodnim prebivalstvom in v rani mejiški službi, kar je oblikovalo njegovo taktično razumevanje in disciplino.
Vojaška kariera do prve svetovne vojne
Pershing je v svoji zgodnji karieri vodil tudi »Buffalo Soldiers« (10. kavalerija), afroameriške čete, zaradi česar je dobil vzdevek "Black Jack". Sodeloval je v vojnih spopadih konec 19. stoletja, med drugim v Spanish–American War (1898) in v bojih na Filipinih med filipinsko‑ameriškim konfliktom. Njegove operativne izkušnje so vključevale tudi mednarodne misije in poveljnoveške naloge, kar je utrdilo njegov ugled kot sposobnega in zahtevnega poveljnika.
Leta 1916 je Pershing vodil kazensko odpravo v Mehiki proti Pancho Villi, kar je bila ena prvih velikih ameriških čezmejnih vojaških operacij v 20. stoletju. Čeprav odprava ni privedla do zajetja Ville, je bila pomembna zaradi preizkušanja mobilnosti, logistike in uporabe novih tehnologij v polju.
Prva svetovna vojna in poveljstvo AEF
Ko so ZDA leta 1917 vstopile v prvo svetovno vojno, je Pershing prejel poveljstvo nad ameriškimi ekspedicijskimi silami v Evropi. Zavzemal se je, da se ameriške enote borijo kot samostojna sila in ne zgolj kot dopolnilo zavezniškim enotam. Pod njegovim vodstvom so se ameriške sile hitro širile, organizirale usposabljanje in logistične mreže ter sodelovale v odločilnih ofenzivah pozneje v vojni, med drugim v Meuse‑Argonne ofenzivi, ki je bila del končnih napadov leta 1918.
Povojno obdobje, pozno življenje in zapuščina
Po koncu vojne je bil Pershing leta 1919 povišan v čin General of the Armies, s čimer je dosegel najvišji mogoč čin v ameriški vojski. V poznejših letih je opravljal tudi dolžnosti v vodstvu vojske; med letoma 1921 in 1924 je bil načelnik generalštaba ameriške vojske (Army Chief of Staff). Odšel je v zaslužen pokoj in se posvetil pisanju spominov ter svetovalnim nalogam; umrl je 15. julija 1948 v Washingtonu, D.C., in je pokopan na Arlingtonskem pokopališču.
Pershingova vojaška filozofija, poudarek na usposobljenosti, logistiki in samostojnem delovanju ameriških enot je močno vplivala na kasnejše poveljnike in razvoj ZDA kot vojaške sile v 20. stoletju. Njegovo ime nosijo spomeniki, ulice in objekti doma in v tujini, njegov vpliv pa se čuti še dolgo po smrti.
