Jonathan Swift: angleško-irski satirik, avtor Gulliverjevih potovanj
Jonathan Swift (30. november 1667 - 19. oktober 1745) je bil angleško-irski satirik, esejist, politični pamfletar (najprej za whigse, nato za torije), pesnik in duhovnik. Postal je dekan katedrale svetega Patrika v Dublinu.
Spominjamo se ga po knjigah in pesmih, ki jih je napisal, kot so: Gulliverjeva potovanja, Skromni predlog, Dnevnik Stelli, Drapierjeva pisma, Bitka knjig, Argument proti odpravi krščanstva in Zgodba o kadi. Swift je verjetno najbolj znan prozni satirik v angleškem jeziku. Manj znan je po svoji poeziji.
Swift je vsa svoja dela sprva objavljal pod psevdonimi - kot so Lemuel Gulliver, Isaac Bickerstaff, M.B. Drapier - ali anonimno. Znan je po tem, da je bil mojster dveh slogov satire: horatijskega in juvenalnega.
Življenjska pot in poklic
Jonathan Swift se je rodil v Dublinu in izhajal iz anglo-irskega okolja. Izobraževal se je na Trinity College v Dublinu. Po nekaterih letih dela kot tajnik pri Siru Williamu Templeu v Angliji se je vrnil v Irsko, bil posvečen v duhovnika Anglikanske cerkve (Church of Ireland) in sprejel več cerkvenih nazivov, preden je bil leta 1713 imenovan za dekan katedrale svetega Patrika v Dublinu. S svojo cerkveno in literarno kariero je bil tesno povezan tudi z irsko politično in družbeno situacijo svoje dobe.
Glavna dela in njihove teme
- Gulliverjeva potovanja (1726) – navidezno otroška pripoved o potovanjih, ki je pravzaprav ostra satira na človeško naravo, znanost, filozofijo in politiko 18. stoletja.
- Skromni predlog (A Modest Proposal, 1729) – grenko-satiričen pamflet, v katerem avtor predlaga groteskno rešitev irskega revščinskega problema, da bi poudaril brezbrižnost britanske politike do Irske.
- Zgodba o kadi (A Tale of a Tub, 1704) – satira o verskih sporih in zlorabi razuma v učenosti in teologiji.
- Drapierjeva pisma (1724) – politična pisma, napisana proti uvedbi spornih kovancev (Wood's halfpence), s katerimi je Swift branil irske ekonomske interese in vzbudil močan nacionalni odziv.
- Bitka knjig (The Battle of the Books) – kratka satirična pripoved, ki obramba klasik in seže v razpravo o vrednosti antične in moderne literature.
- Argument proti odpravi krščanstva – satirično delo, ki z ironičnim slogom izpostavlja absurdnosti določenih argumentov in praks.
Slog, tehnike in politično delovanje
Swift je v satiri uporabljal različne tehnike: dramatično ironijo, parodijo, pretirano logiko in lažne statistike. Z navidezno hladnim, strogo racionalnim tonom je pogosto iztrgal človeško brezbrižnost in hinavščino v ostre, neprijetne zaključke. Uporabljal je tako horatijski slog (blaga, vzgojna satira) kot juvenalni (grenko in obsodbeno). Njegova politična angažiranost je bila izrazita: najprej je sodeloval z whigom mislečimi, kasneje pa je postal bolj viden kot kritik whigsov in podpornik torijev; najbolj znana je njegova obramba irskih interesov v Drapierjevih pismih.
Osebno življenje in pozna leta
Swiftovo zasebno življenje je bilo polno skrivnosti in čustvenih vezi. Znani so njegovi dolgotrajni odnosi z dvema ženskama, Esther Johnson (imenovano "Stella") in Esther Vanhomrigh (imenovano "Vanessa"). Njegovi osebni odnosi in bolezensko stanje v zadnjih letih so predmet številnih razprav. V poznejšem življenju je zbolel in doživljal upad duševnih sposobnosti; umrl je leta 1745.
Zapuščina in vpliv
Swift velja za enega najpomembnejših angleških satirikov. Njegova dela so vplivala na razvoj satire kot literarne zvrsti in ostajajo del svetovnega literarnega kanona. Leta po njegovi smrti je po njegovi oporoki v Dublinu ustanovljena St Patrick's Hospital za ljudi z duševnimi motnjami, kar je eden izmed vidnih konkretnih izidov njegove zapuščine. Njegove satire, zlasti Gulliverjeva potovanja in Skromni predlog, se še danes pogosto citirajo, prevajajo in obravnavajo v šolskih programih ter literarnih razpravah, saj ostajajo močno orodje za kritiko oblasti, družbenih neenakosti in človeških slabosti.
Swiftova sposobnost združevanja erudicije in izvrstnega retoričnega občutka je naredila njegova dela dolgoročno relevantna — hkrati kot zabavna in kot neprijetna ogledala družbe, v kateri so nastala.
Epitaf v katedrali svetega Patrika v Dublinu blizu njegovega pogreba.
Dela
Swift je bil dober pisatelj, znan po svojih satirah. Najnovejša zbirka njegovih proznih del (Herbert Davis, izd. Basil Blackwell, 1965-) obsega štirinajst zvezkov. Nedavna izdaja njegove celotne poezije (Pat Rodges, ed. Penguin, 1983) obsega 953 strani. Ena od izdaj njegove korespondence (David Woolley, izd. P. Lang, 1999) obsega tri zvezke.
Zapuščina
John Ruskin ga je navedel kot enega od treh ljudi v zgodovini, ki so nanj najbolj vplivali.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Jonathan Swift?
O: Jonathan Swift je bil angleško-irski satirik, esejist, politični pamfletist, pesnik in duhovnik. Postal je dekan katedrale svetega Patrika v Dublinu.
V: Katera so znana dela Jonathana Swifta?
O: Nekatera od znanih del Jonathana Swifta so Guliverjeva potovanja, Skromni predlog, Dnevnik Stelli, Drapierjeva pisma, Bitka knjig, Argument proti ukinitvi krščanstva in Zgodba o kadi.
V: Po čem se Jonathana Swifta spominjamo?
O: Jonathana Swifta se spominjamo po njegovih satiričnih knjigah in pesmih.
V: Ali je Jonathan Swift svoja dela objavljal samo pod svojim imenom?
O: Ne, Jonathan Swift je vsa svoja dela sprva objavljal pod psevdonimi ali anonimno.
V: Katere sloge satire je obvladal Jonathan Swift?
O: Jonathan Swift je bil mojster horatijskega in juvenalijskega sloga satire.
V: Kaj je horatijski slog satire?
O: Horatski slog satire je blaga, duhovita oblika satire, ki se z nežnim humorjem in ironijo norčuje iz človeške neumnosti.
V: Kaj je juvenalenski slog satire?
O: Juvenalijski slog satire je ostra, grenka oblika satire, ki z uporabo ironije, sarkazma in posmeha opozarja na družbeno nepravičnost in zlorabo oblasti.
