Joseph Chamberlain: britanski politik in kolonialni sekretar (1836–1914)

Chamberlain se je rodil v Camberwellu v Londonu. Njegov oče je imel uspešno čevljarsko podjetje. Joseph je bil dober učenec in je v šoli dobival nagrade iz francoščine in matematike. Šolo je zapustil pri 16 letih in postal vajenec v očetovem podjetju. Pri 18 letih se je preselil v Birmingham, kjer je delal v stričevem vijačnem podjetju. V podjetju je delal do svojega 38. leta, podjetje pa je postalo zelo uspešno.

Chamberlain je bil unitarist, kristjan, ki verjame, da je bil Kristus zgled, kako živeti, vendar ni bil božanski (ni bil del Boga). Unitarijanci si prizadevajo pomagati družbi. V Birminghamu je bilo po industrijski revoluciji veliko težav in številni moški niso smeli voliti. Leta 1868 je Chamberlain pomagal liberalnemu moškemu, da je postal poslanec v Birminghamu. Leta 1869 je ustanovil skupino, ki si je prizadevala za brezplačno osnovnošolsko izobraževanje za vse otroke.

Novembra 1869 je postal član mestnega sveta Birminghama. Tam si je prizadeval za nižje cene zemljišč za delavce na podeželju in postal zelo priljubljen. Leta 1873 je postal župan Birminghama. Za mesto je kupil plinarno in vodovodno podjetje, tako da so ljudje lahko imeli čisto in varno vodo. Uredil je parke, ceste, šole, muzeje in zgradil nove hiše za revne ljudi.

Junija 1876 je postal poslanec v Birminghamu. V parlamentu si je prizadeval združiti radikalne poslance (poslance, ki so si želeli sprememb) proti vladajoči stranki whigov. Njegovo delo je pomagalo Williamu Ewartu Gladstonu, da je leta 1880 postal predsednik vlade. Chamberlain je v parlamentu pogosto govoril o izobraževanju.

Leta 1880 je Chamberlain postal predsednik Sveta za trgovino (Board of Trade), vladnega ministra, ki si je prizadeval za izboljšanje trgovine. Sprejel je zakone, s katerimi je drugim mestom pomagal pri nakupu zasebnih podjetij, kot je to storil v Birminghamu. Prizadeval si je za nižje najemnine na Irskem, ki je bila britanska kolonija. V tistem času je veliko ljudi menilo, da bi morala imeti Irska svoj parlament, vendar se številni drugi, med njimi tudi Chamberlain, s tem odločno niso strinjali. Chamberlain si je prizadeval pomagati sindikatom, vendar je svaril pred socializmom, češ da bo prinesel razredno vojno.

Leta 1885 je predsednik vlade postal konservativni lord Salisbury in Chamberlain ni bil več v vladi. Konservativna vlada je uvedla številne spremembe, ki so bile Chamberlainu všeč, med drugim brezplačno izobraževanje za vse otroke. Ker se Chamberlain in številni drugi liberalci niso strinjali z liberalno stranko glede Irske, je Chamberlain ustanovil novo stranko, Liberalne unioniste. Liberalni unionisti so si od leta 1886 delili oblast s konservativci proti liberalni stranki, vendar Chamberlain ni bil v vladi.

Junija 1895 je Chamberlain postal kolonialni sekretar vlade, ki je nadzoroval dogajanje v britanskih kolonijah. Ker so se številne evropske države, zlasti Nemčija in Francija, krepile, je Chamberlain želel, da bi vse države v britanskem imperiju sodelovale. Prav tako je želel, da bi Velika Britanija pridobila več ozemlja v Afriki. Ob delu reke Niger je zgradil železnico, da bi britanski družbi Royal Niger Company pomagal pri rasti. To ozemlje je skupaj z območjem Sokoto leta 1901 postalo sodobna Nigerija.

Chamberlain je tudi želel, da bi Velika Britanija nadzorovala Južno Afriko. Zahteval je več britanskih vojakov v Južni Afriki. Številne britanske kolonije je prosil za pomoč, Avstraliji pa je v zameno pomagal, da je dobila svojo ustavo. Buri (nizozemski kmetje) niso želeli, da bi Velika Britanija nadzorovala njihovo zemljo, zato so leta 1899 napadli Britance. To je bil začetek druge burske vojne. Sprva je imela Velika Britanija težave v boju z Buri, vendar so Britanci leta 1900 postali močnejši.

Jeseni 1900 so bile v Veliki Britaniji splošne volitve. Chamberlain je ljudi pozval, naj glasujejo za isto vlado (s predsednikom vlade Salisburyjem), ki bo pomagala zmagati v vojni. Ker je bil Chamberlain zelo priljubljen, je veliko ljudi glasovalo za vlado in ta je ostala na oblasti. Chamberlain je pomagal Winstonu Churchillu, da je postal član parlamenta.

Maja 1902 je Velika Britanija zmagala v drugi burski vojni. Chamberlain je obiskal Južnoafriško republiko, da bi pomagal vzpostaviti boljše odnose med državama. V Veliki Britaniji se je pogovarjal tudi s sionističnimi Judi (Judi, ki so želeli imeti svojo državo) in jim želel podeliti zemljo v Keniji. Ta načrt ni bil nikoli uresničen. Chamberlain je poskušal skleniti zavezništvo z Nemčijo, ko pa to ni uspelo, je sklenil zavezništvo med Francijo in Veliko Britanijo. To zavezništvo se je imenovalo Entente cordiale in je končalo več sto let trajajoče spopade med državama.

Chamberlain je menil, da bi morale države v britanskem imperiju poslovno sodelovati, da bi postale močne. Za to je morala Velika Britanija obdavčiti uvoz (blago iz drugih držav). To se je imenovalo reforma carin. Vlada se s tem ni strinjala, zato je Chamberlain izstopil iz vlade. Skupaj z drugimi poslanci je zahteval reformo carin.

Leta 1906, tik po svojem 70. rojstnem dnevu, je Chamberlain doživel kap, zaradi katere je zelo zbolel. Ker ni mogel delati, mu je pri delu pomagal njegov sin Austen Chamberlain (ki je bil tudi poslanec). Umrl je 2. julija 1914 zaradi srčnega napada.

Mesto Birmingham se je zaradi Chamberlainovega dela zelo spremenilo. V Birminghamu je veliko krajev, ki nosijo Chamberlainovo ime. Univerza v Birminghamu, ki jo je pomagal ustanoviti, ima urni stolp z njegovim imenom. Na Chamberlainovem trgu v središču Birminghama je tudi njegov spomenik.