Kde domov můj (češka izgovorjava: [ˈɡdɛ ˈdomof ˈmuːj]; v angleščini: Where my home is) je narodna pesem, za katero je besedilo napisal Josef Kajetán Tyl, glasbo pa je skladal František Škroup. Pesem je nastala v okviru gledališke predstave Fidlovačka aneb Žádný hněv a žádná rvačka in je prvič zaživela na odru v 30. letih 19. stoletja. Leta 1918 je njen prvi verz skupaj s prvim verzom slovaške himne Nad Tatrou sa blýská postal del skupne češkoslovaška himna; po razpadu Češkoslovaške leta 1993 je češka himna še naprej uradna himna Republike Češke.

Avtorja in nastanek

Besedilo je delo dramatika Josefa Kajetána Tyla (znanega po svojem prispevku k narodnemu prebujenju), glasbo pa je prispeval skladatelj František Škroup. Pesem je prvotno služila kot del gledališke igre in je hitro pridobila širšo priljubljenost zaradi preprostega, čustvenega melodijskega in besedilnega izraza, ki govori o ljubezni do domače zemlje in narave.

Prva izvedba in zgodnja uporaba

Prvi interpret te pesmi je bil pevec Karel Strakatý; v predstavi je nastopil kot slepi violinist, in njegova izvedba je pomembno prispevala k zgodnji prepoznavnosti skladbe. V 19. stoletju je pesem pridobila simbolni pomen v okviru češkega narodnega gibanja in je bila pogosto pela na kulturnih in javnih prireditvah.

Besedilo in pomen

Besedilo pesmi slikovito izpostavlja lepe kotičke domovine — potoke, travnike, gozdove in gore — ter čustven odnos posameznika do lastne dežele. Prav ta preprosta, melodična izpoved prispeva k njeni močni identitetni simboliki, zaradi česar je pesem postala priljubljena kot himna in znak pripadnosti.

Vloga kot himna in sodobna raba

V obdobju med obema svetovnima vojnama in po letu 1918 je bil prvi verz pesmi uradno uporabljen kot del češkoslovaške himne skupaj s slovaškim verzom. Danes se kot uradna himna Češke Republike običajno poje le prvi verz Kde domov můj. Pesem se izvaja ob državnih praznikih, pri svečanih dogodkih in ob uradnih priložnostih; hkrati ostaja priljubljena tudi v kulturnih prireditvah in šolskih prireditvah.»

Ker gre za eno najbolj prepoznavnih čeških melodij, so nastale številne aranžmajske in instrumentalne priredbe, pesem pa je pogosto prisotna tako v zborovski kot v orkestrski izvedbi. Njena enostavnost in čustvena neposrednost omogočata razlago v različnih glasbenih slogih, ob čemer ostaja njen simbolni pomen nespremenjen.