Arktur: najsvetlejša zvezda severne poloble v ozvezdju Volarja

Arktur (ali α Boo, α Boötis, Alpha Boötis) v ozvezdju Boötes (Volar) je najsvetlejša zvezda na severni nebesni polobli. Z navidezno magnitudo −0,04 je četrta najsvetlejša zvezda na nočnem nebu za Siriusom z magnitudo −1,46, Canopusom z magnitudo −0,86 in Alfa Kentavrom z magnitudo −0,27.

Je razmeroma blizu, le 36,7 svetlobnega leta od Zemlje, in je skupaj s Vego in Siriusom ena najsvetlejših zvezd v Sončevi soseščini. Na nebu jo spomladi in zgodaj poleti najlažje najdemo tako, da sledimo loku ročaja Velikega voza: »po loku do Arkturja«, nato pa lahko nadaljujemo do Spike v Devici.

Značilnosti in zgradba

Arktur je oranžna orjaška zvezda tipa K1,5 IIIpe z absolutno magnitudo −0,30. Njegova površinska temperatura je približno 4300 K, zato ima izrazito oranžen sij. Sije okoli 170-krat svetleje kot Sonce, njegova masa pa je približno 1,1 mase Sonca. Premer Arkturja je velikanski – približno 35–40 milijonov kilometrov (okoli 25–28 Sončevih polmerov), kar pomeni, da bi v središču našega Osončja segal daleč preko Merkurjeve tirnice.

V spektru so kovinske črte oslabljene, kar kaže na nižjo vsebnost težjih elementov (približno polovica Sončeve kovinskosti), zato Arktur uvrščamo med starejše zvezde deblega diska Galaksije. Ocenjena starost je okrog 7 milijard let. Je tudi rahlo spremenljiv – njegova svetlost niha za nekaj stotink magnitude zaradi procesov v zunanjem ovoju.

Razvoj in prihodnost

Arktur je najverjetneje že izčrpal centralni vodik in se nahaja na vzpenjajoči se veji rdeče orjakinje. Ko bo v jedru sprožil zlivanje helija, bo prešel v stabilnejšo fazo t. i. vodoravne veje. Pozneje bo odvrgel zunanje plasti in nastal bo planetarni meglič, v središču katerega bo ostal bel pritlikavec z maso približno 0,6 mase Sonca.

Gibanje in razdalja

Njegova razdalja, izmerjena s paralakso, znaša 36,7 svetlobnega leta. Arktur ima zelo veliko lastno gibanje – na nebu se pomika za več kot 2 ločni sekundi na leto, kar je med najsilovitejšimi med svetlimi zvezdami. Gre za osamljeno zvezdo brez potrjenih spremljevalcev; pripada t. i. Arkturjevemu gibanju/skupini zvezd, kar nakazuje skupno dinamiko in izvor v starejši populaciji Galaksije.

Opazovanje na nebu

• Najbolj izstopa na večernem nebu pozno spomladi in zgodaj poleti; iz Slovenije je viden od marca do septembra.
• Leži približno na deklinaciji +19°, zato ni cirkumpolaren in zaide vsak dan.
• Skupaj s Spiko in zvezdo Regulus (ali Denebolo) tvori t. i. Spomladanski trikotnik.

Ime in zgodovina

Ime Arktur izhaja iz grške besede Arktouros – »varuh medveda« – saj navidezno spremlja ozvezdje Velikega medveda. Zvezda ima pomembno mesto v kulturi in zgodovini opazovanj: leta 1933 so v Chicagu na Svetovni razstavi simbolično odprli razstavo z električnim signalom, sproženim s svetlobo Arkturja, ker so takrat domnevali, da je od Zemlje oddaljen približno 40 svetlobnih let – približno toliko, kolikor je minilo od prejšnje razstave leta 1893.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Arcturus?

V: Kje se Arktur nahaja?

V: Kakšna je navidezna magnituda Arkturusa?

V: Kako je Arktur v primerjavi z drugimi zvezdami glede na svetlost?

V: Kako daleč je Arktur od Zemlje?

V: Kakšna vrsta zvezde je Arktur?

V: Kakšen je premer Arkturusa?

Išči po črki