Znanje o rezultatih: definicija v psihologiji učenja in povratna informacija

Znanje o rezultatih je izraz v psihologiji učenja. str. 619 Psihološki slovar ga opredeljuje kot povratno informacijo:

"(a) subjektu o pravilnosti njegovih odgovorov, (b) učencu o uspehu ali neuspehu pri usvajanju snovi ali (c) klientu v psihoterapiji o napredku."

Gre za situacijo, ko posameznik dobi informacije, ki mu pomagajo spremeniti vedenje na zaželen način ali poglobiti razumevanje. Preprost primer je izogibanje določenemu vedenju po kaznovanju; bolj zapleten primer je, ko učitelj učencu po opravljenem poskusu razloži, kaj je bilo narobe in kako pristop izboljšati, zaradi česar učenec spremeni strategijo učenja.

Kaj zajema izraz in zakaj so podobni izrazi problematični

V psihologiji se uporabljajo različni izrazi, ki se delno prekrivajo z izrazom "znanje o rezultatih", vendar imajo ti izrazi svoje omejitve:

  • KCR: to pomeni "poznavanje pravilnih rezultatov", kar pomeni, da vedno obstaja določen pravilen rezultat. V resnici pa v mnogih nalogah ni enega samega pravilnega odgovora ali pa je več poti do želenega izida.
  • Operantno pogojevanje in krepitev: to pomeni behavioristični pristop, ki uporablja "urnike krepitve" za "oblikovanje vedenja". Ta model dobro pojasni učenje z nagrado in kaznijo, vendar ne zajame vedno vseh kognitivnih procesov (npr. razumevanja, metakognicije), ki so pomembni pri kompleksnem učenju.
  • Povratne informacije: to je bolj splošen izraz, morda preveč splošen. Pogosto se uporablja za način, kako se sistemi prilagajajo prednastavljenim mejam. Klasičen primer je Wattov "regulator", ki je upravljal parne stroje.

Zato se izraz znanje o rezultatih ali včasih takojšnje poznavanje rezultatov uporablja kot uporaben pojem. Nanaša se na vsak primer učenja, pri katerem učenec (ali katera koli žival) dobi informacije po dejanju, ki se nanašajo na to, kako zadovoljivo je bilo to dejanje glede na cilj.

Vrste povratne informacije v kontekstu znanja o rezultatih

Pomembno je razlikovati nekatere vrste povratne informacije:

  • Znanje o rezultatih (Knowledge of Results, KR) – povratna informacija, ki sporoča, ali je bil izid pravilno dosežen (npr. "zadeli ste tarčo" ali "test: 78 % pravilno").
  • Znanje o izvajanju (Knowledge of Performance, KP) – povratna informacija o sami izvedbi dejanja (npr. "tvoj zamah pri metu je bil prekratek, dvigni roko prej").
  • Takojšnja vs. odložena povratna informacija – takojšnje povratne informacije so koristne za korekcijo napak, medtem ko odložena (povezana s refleksijo) pogosto bolje podpira dolgoročno učenje in samoregulacijo.
  • Kvantitativna vs. kvalitativna – številčne ocene so jasne, a včasih premalo informativne; opisne, usmerjene povratne informacije so bolj koristne za izboljšanje strategij.

Kako znanje o rezultatih vpliva na učenje

Učinek povratne informacije ni enoznačen; njegova koristnost je odvisna od več dejavnikov:

  • Čas in pogostost: Preveč pogosta, takojšna povratna informacija lahko zmanjša možnost, da učenec sam najde rešitev (odvisnost od zunanje povratne informacije). Strategije, kot je postopno zmanjševanje frekvence povratne informacije (fading), pogosto izboljšajo zadrževanje naučenega znanja.
  • Specifičnost in uporabnost: Povratna informacija mora biti jasna in usmerjena na to, kaj konkretno izboljšati; splošne pohvale ali kritike so manj učinkovite.
  • Motivacija in samozavedanje: Konstruktivna povratna informacija lahko poveča motivacijo in spodbudi metakognitivne sposobnosti (načrtovanje, spremljanje in prilagajanje učenja).
  • Vrsta naloge: Pri motoričnem učenju (npr. športne spretnosti) KP pogosto pomaga izboljšati tehniko, medtem ko je pri kompleksnih kognitivnih nalogah (npr. reševanje problemov) bolj koristna povratna informacija, ki vodi k razumevanju strategij in napak.

Omejitve in pasti

Nekatere pogoste težave pri uporabi znanja o rezultatih so:

  • Pretirano zanašanje na zunanje povratne informacije, kar lahko zmanjša sposobnost samostojnega popravljanja napak.
  • Nepravilno ali zavajajoče povratne informacije (npr. netočne ocene, nejasna navodila), ki lahko poslabšajo učenje.
  • Prevelika količina informacij hkrati (informacijska preobremenitev), zaradi katere učenec ne ve, kje začeti z izboljšavami.
  • Preozko osredotočanje na rezultat namesto na proces učenja, kar lahko omeji dolgoročni razvoj veščin.

Praktična priporočila za učitelje, trenerje in terapevte

  • Podajajte povratno informacijo, ki je jasna, specifična in usmerjena na naslednje korake (actionable).
  • Upoštevajte čas: kombinirajte takojšnje popravke (ko je potrebno) z odloženim razmislekom, da spodbudite samorefleksijo.
  • Uporabljajte mešan pristop KR in KP glede na naravo naloge — pri tehničnih spretnostih več KP, pri preverjanju znanja več KR.
  • Postopoma zmanjšujte pogostost zunanje povratne informacije, da spodbudite avtomonitoring in samostojno učenje.
  • Pazite na motivacijski okvir: povratna informacija naj spodbuja rast (growth mindset) in ponuja konkretne načine izboljšanja, ne le oceno.

Zaključek

Znanje o rezultatih je ključen koncept v psihologiji učenja, saj povezuje izid dejanja s postopkom izboljševanja vedenja in razumevanja. Njegova učinkovitost je odvisna od oblike, časa in vsebine povratne informacije ter od narave naloge in učenca. Z ustrezno oblikovano in pravočasno povratno informacijo lahko učitelji, trenerji in terapevti znatno pospešijo učenje in napredek.

Eksperimentalni dokazi

Zgodnji poskus poznavanja rezultatov je bila naprava, ki jo je izumil Sidney Pressey, kjer je naprava preizkušala in učila vprašanja z več možnimi odgovori. Upoštevajte, da ta metoda uporabniku (na podlagi sklepanja) pove le, ali je bila izbira pravilna ali ne. Ker je bilo gradivo sestavljeno iz elementov z več možnostmi izbire, je bilo namenjeno le kot dodatek k zbiranju rezultatov testov v razredu.

Pozneje se je pri raziskovanju in izobraževanju na področju usposabljanja pogosto uporabljal izraz "poznavanje rezultatov".

Pomembno vprašanje je bilo, ali bi se rezultati bolj izboljšali, če bi se neposredno poučevanje izvajalo pred ali po zastavljenem vprašanju. V obeh primerih je bil odgovor (na splošno) pritrdilen. Michael in Maccoby sta s pomočjo učnih filmov razdelila skupine na dve polovici. Polovica učencev je dobila gradivo, ki je zahtevalo aktivne, eksplicitne odgovore. Po premoru so jim povedali pravilen odgovor. Druga polovica ni dobila povratne informacije. Čas poučevanja je bil enak. Rezultati so pokazali "rahlo, a pomembno povečanje" pri postopku aktivnega odgovarjanja brez povratne informacije, vendar večje povečanje, ko je bila zagotovljena povratna informacija. Eksperimenti so to pozneje opisali kot "KCR" in ne kot "povratno informacijo". Raziskave o samem aktivnem odzivu so povzete na str. 614. Poznejše razprave o tovrstnih poskusih so pokazale, da so rezultati morda posledica prakse in ne povratne informacije. Nedvomno je postavitev omogočila dodatno vadbo pri vprašanjih in poznavanje rezultatov. V tehničnem smislu so poskusi združili oba dejavnika.

Drugi dejavnik je, da lahko poznavanje rezultatov inštruktorju omogoči informacije o tem, kako bi lahko izboljšali gradivo. Z uporabo učnega programa za decimalno aritmetiko lahko izkušen učitelj napake učencev razvrsti v vrste. Ena skupina napak je na primer posledica tega, da učenci ne razumejo pravil o postavitvi pike pri decimalni množitvi. To pokaže, kje in kako je treba popraviti učno gradivo.

Zavestna misel ni vedno nujna

Zavestna misel ni potrebna, da bi znanje o rezultatih imelo svoj učinek. Raziskave o implicitnem učenju kažejo, da lahko ljudje dobijo kompleksne informacije, ne da bi se jih zavedali. To dokazujejo tudi poskusi učenja na živalih, ki kažejo učinke poznavanja rezultatov na poznejše vedenje. Zdi se verjetno, da se je nezavedno učenje na podlagi rezultatov razvilo najprej pri zgodnjih metazoah, zavestno mišljenje pa šele veliko pozneje. To Reber imenuje "primat implicitnega", kar pomeni, da je implicitno (nezavedno) učenje v evoluciji prišlo prvo.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je poznavanje rezultatov?


O: Poznavanje rezultatov je izraz v psihologiji učenja, ki se nanaša na povratne informacije, ki jih dobi subjekt o pravilnosti ali uspešnosti/neuspešnosti pri usvajanju snovi. Subjektu pomaga spremeniti vedenje na želeni način ali pridobiti razumevanje.

V: Kaj je primer poznavanja rezultatov?


O: Primer je izogibanje določenemu vedenju po kaznovanju ali izboljšanje razumevanja in vedenja, potem ko učitelj razloži, kaj je bilo narobe pri prejšnjem prizadevanju.

V: Kateri so podobni izrazi v psihologiji?


O: Nekateri podobni izrazi vključujejo KCR (znanje o pravilnih rezultatih), operantno pogojevanje in okrepitev ter povratne informacije.

V: Kaj pomeni KCR?


O: KCR pomeni "poznavanje pravilnih rezultatov", kar pomeni, da vedno obstaja določen pravilen rezultat.

V: Kako lahko uporabimo poznavanje rezultatov?


O: Poznavanje rezultatov se lahko uporablja pri vsakem učenju, pri katerem učenec (ali katera koli žival) po dejanju dobi informacijo o tem, kako zadovoljivo je bilo dejanje.

V: Na kaj se nanaša "povratna informacija"?



O: Povratna informacija je splošnejši izraz, ki se pogosto nanaša na način, kako se sistemi prilagajajo vnaprej določenim omejitvam, na primer pri Wattovem "regulatorju", ki je upravljal parne stroje.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3