Poznavanje rezultatov
Znanje o rezultatih je izraz v psihologiji učenja. str. 619 Psihološki slovar ga opredeljuje kot povratno informacijo:
"(a) subjektu o pravilnosti njegovih odgovorov, (b) učencu o uspehu ali neuspehu pri usvajanju snovi ali (c) klientu v psihoterapiji o napredku."
Opisuje situacijo, ko subjekt dobi informacije, ki mu pomagajo spremeniti vedenje na zaželen način ali pridobiti razumevanje. Primitiven primer je izogibanje določenemu vedenju po kaznovanju. Napreden primer je način, kako lahko človek izboljša razumevanje in vedenje, potem ko mu učitelj razloži, kaj je bilo pri prejšnjem prizadevanju narobe.
V psihologiji obstaja več podobnih izrazov, vendar imajo vsi nekaj težav.
- KCR: to pomeni "poznavanje pravilnih rezultatov", kar pomeni, da vedno obstaja določen pravilen rezultat.
- Operantno pogojevanje in krepitev: to pomeni behavioristični pristop, ki uporablja "urnike krepitve" za "oblikovanje vedenja".
- Povratne informacije: to je bolj splošen izraz, morda preveč splošen. Pogosto se uporablja za način, kako se sistemi prilagajajo prednastavljenim mejam. Klasičen primer je Wattov "regulator", ki je upravljal parne stroje.
Zato je poznavanje rezultatov ali včasih takojšnje poznavanje rezultatov koristen izraz. Uporablja se lahko za vsako učenje, pri katerem učenec (ali katera koli žival) dobi informacije po dejanju. Te informacije se nanašajo na to, kako zadovoljivo je dejanje.
Eksperimentalni dokazi
Zgodnji poskus poznavanja rezultatov je bila naprava, ki jo je izumil Sidney Pressey, kjer je naprava preizkušala in učila vprašanja z več možnimi odgovori. Upoštevajte, da ta metoda uporabniku (na podlagi sklepanja) pove le, ali je bila izbira pravilna ali ne. Ker je bilo gradivo sestavljeno iz elementov z več možnostmi izbire, je bilo namenjeno le kot dodatek k zbiranju rezultatov testov v razredu.
Pozneje se je pri raziskovanju in izobraževanju na področju usposabljanja pogosto uporabljal izraz "poznavanje rezultatov".
Pomembno vprašanje je bilo, ali bi se rezultati bolj izboljšali, če bi se neposredno poučevanje izvajalo pred ali po zastavljenem vprašanju. V obeh primerih je bil odgovor (na splošno) pritrdilen. Michael in Maccoby sta s pomočjo učnih filmov razdelila skupine na dve polovici. Polovica učencev je dobila gradivo, ki je zahtevalo aktivne, eksplicitne odgovore. Po premoru so jim povedali pravilen odgovor. Druga polovica ni dobila povratne informacije. Čas poučevanja je bil enak. Rezultati so pokazali "rahlo, a pomembno povečanje" pri postopku aktivnega odgovarjanja brez povratne informacije, vendar večje povečanje, ko je bila zagotovljena povratna informacija. Eksperimenti so to pozneje opisali kot "KCR" in ne kot "povratno informacijo". Raziskave o samem aktivnem odzivu so povzete na str. 614. Poznejše razprave o tovrstnih poskusih so pokazale, da so rezultati morda posledica prakse in ne povratne informacije. Nedvomno je postavitev omogočila dodatno vadbo pri vprašanjih in poznavanje rezultatov. V tehničnem smislu so poskusi združili oba dejavnika.
Drugi dejavnik je, da lahko poznavanje rezultatov inštruktorju omogoči informacije o tem, kako bi lahko izboljšali gradivo. Z uporabo učnega programa za decimalno aritmetiko lahko izkušen učitelj napake učencev razvrsti v vrste. Ena skupina napak je na primer posledica tega, da učenci ne razumejo pravil o postavitvi pike pri decimalni množitvi. To pokaže, kje in kako je treba popraviti učno gradivo.
Zavestna misel ni vedno nujna
Zavestna misel ni potrebna, da bi znanje o rezultatih imelo svoj učinek. Raziskave o implicitnem učenju kažejo, da lahko ljudje dobijo kompleksne informacije, ne da bi se jih zavedali. To dokazujejo tudi poskusi učenja na živalih, ki kažejo učinke poznavanja rezultatov na poznejše vedenje. Zdi se verjetno, da se je nezavedno učenje na podlagi rezultatov razvilo najprej pri zgodnjih metazoah, zavestno mišljenje pa šele veliko pozneje. To Reber imenuje "primat implicitnega", kar pomeni, da je implicitno (nezavedno) učenje v evoluciji prišlo prvo.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je poznavanje rezultatov?
O: Poznavanje rezultatov je izraz v psihologiji učenja, ki se nanaša na povratne informacije, ki jih dobi subjekt o pravilnosti ali uspešnosti/neuspešnosti pri usvajanju snovi. Subjektu pomaga spremeniti vedenje na želeni način ali pridobiti razumevanje.
V: Kaj je primer poznavanja rezultatov?
O: Primer je izogibanje določenemu vedenju po kaznovanju ali izboljšanje razumevanja in vedenja, potem ko učitelj razloži, kaj je bilo narobe pri prejšnjem prizadevanju.
V: Kateri so podobni izrazi v psihologiji?
O: Nekateri podobni izrazi vključujejo KCR (znanje o pravilnih rezultatih), operantno pogojevanje in okrepitev ter povratne informacije.
V: Kaj pomeni KCR?
O: KCR pomeni "poznavanje pravilnih rezultatov", kar pomeni, da vedno obstaja določen pravilen rezultat.
V: Kako lahko uporabimo poznavanje rezultatov?
O: Poznavanje rezultatov se lahko uporablja pri vsakem učenju, pri katerem učenec (ali katera koli žival) po dejanju dobi informacijo o tem, kako zadovoljivo je bilo dejanje.
V: Na kaj se nanaša "povratna informacija"?
O: Povratna informacija je splošnejši izraz, ki se pogosto nanaša na način, kako se sistemi prilagajajo vnaprej določenim omejitvam, na primer pri Wattovem "regulatorju", ki je upravljal parne stroje.
