Koh-i-Noor: indijski diamant — zgodovina, spori in britanska krona

Koh-i-Noor: skrivnostni indijski diamant — burna zgodovina, meddržavni spori in kontroverzni prestop v britansko krono. Odkrijte resnico in spore okoli svetovne dediščine.

Koh-i-Noor (tudi Koh-i-Nûr in Kooh-è Noor) je eden najbolj znanih indijskih diamantov. Najden je bil v bližini Gunturja v Andra Pradešu, verjetno že v 13. stoletju; ime v perzijščini pomeni »Gora svetlobe«. Diamant izvira verjetno iz tradicionalnih indijskih nahajališč, povezanih z območjem Golconde, in je bil v surovi obliki izjemno velik — v zapisih starejših virov se pojavi številka približno 793 karatov (158,6 g), čeprav so zgodovinski podatki o začetnem surovem stanju različni in deloma sporni.

Zgodovina lastništva

Prvič je bil Koh-i-Noor v lasti dinastije Kakatiya in je skozi stoletja zamenjal številne lastnike in prestolnice. V zgodnjih virih diamant nastopa v posesti različnih indijskih in srednjeazijskih vladarjev: prešel je v roke mogočnega Delhi sultanata, nato v posest mogulskih cesarjev; v 18. stoletju je bil v plenitvi Nadir Šaha ob pustošenju Delhija (1739), kar je močno prispevalo k njegovemu legendarnemu slovesu. Kasneje se je znašel v lasti afganistanskih in sikhskih vladarjev, med njimi tudi v posesti maharadže Ranjit Singha, preden je po britanskih vojaških in diplomatskih menjavah končno prišel v britanske roke.

Po britanski osvojitvi Pandžaba leta 1849 je bil Koh-i-Noor poslan v London, kjer je bil predstavljen kot del trofej iz kolonialnih osvajanj in kasneje datiran kot del osebnega darila ali predmeta, predanega kroni — zrela razlaga njegove pridobitve in zakonitosti prenosa pa ostaja predmet razprav med zgodovinarji in državami, ki si ga želijo vrniti.

Brušenje in spremembe teže

Leta 1852 je princ Albert, mož kraljice Viktorije, zaradi nepravilne oblike in manj bleščeče površine naročil preoblikovanje diamanta. Delo je opravila krona oziroma uradni draguljar, kar je bilo predmet številnih kritik glede uničenja zgodovinske oblike v zameno za večji briljantni sijaj. Po prebrušenju je iz surove/neočiščene oblike ostal manjši, končen sodobni ovalni briljant, ki naj bi tehtal 105,6 karata (21,12 g) in imel približne mere 3,6 cm x 3,2 cm x 1,3 cm. Preoblikovanje je pomenilo izgubo velikega deleža prvotne mase, a je diamant pridobil znatno večji optični lesk.

Uporaba v britanski kraljevski simboliki

Od prihoda v Združeno kraljestvo diamant uradno nosijo izključno ženske članice kraljeve družine — tradicija, ki jo pogosto povezujemo z ljudskim prepričanjem, da naj bi bil kamen nesrečen za moške lastnike (to je mitološka razlaga in nima dokazov). Po smrti kraljice Viktorije je bil Koh-i-Noor vstavljen v krono kraljice Aleksandre, žene Edvarda VII, in z njo okronan leta 1902. Kasneje je bil vgrajen v krono kraljice Marije, nato leta 1937 v krono kraljice matere. Ko je kraljica mati leta 2002 umrla, so diamant ob državnem pogrebu položili na njeno krsto kot del ceremonije in spoštovanja.

Danes je Koh-i-Noor vgrajen v sprednji del izbrane krone in je uradni del kronskih draguljev Združenega kraljestva, hranjenih kot državno in dinastično premoženje. Vitrine s kronami in drugimi dragulji si vsako leto ogleda na milijone obiskovalcev v londonskem stolpu.

Spori in zahtevki po vrnitvi

Koh-i-Noor je predmet mednarodnih diplomatskih in zgodovinskih sporov. Vlade Indije, Pakistana in Afganistana (po različnih časih in obliki predstavljenih zahtevkov) so v zadnjih desetletjih izrazile željo po vrnitvi diamanta ali po formalnem premisleku o njegovem statusu, pri čemer navajajo zgodovinske okoliščine njegovega pridobivanja in etične argumente glede vrnitve kulturnih dragocenosti, pridobljenih v času kolonializma. Britanska stran običajno odgovarja, da so kronski dragulji del državnega in kronnega premoženja ter da obstajajo pravni in ustavni razlogi, zakaj predmeti ostajajo v Veliki Britaniji; dodajajo tudi zgodovinske zapise, listine in interpretacije dogovorov, na katerih temelji njihova razlaga zakonitosti prenosa.

Razprava vključuje pravne, zgodovinske in moralne plati: vprašanja glede odškodnin, restitucije, veljavnosti pogodb iz 19. stoletja in pomena simbolnega vračanja kulturnih dobrin, ki so vsem dobro dokumentirana teme v svetovnem muzealstvu in diplomatski politiki.

Kultura, simbolika in javno dojemanje

Koh-i-Noor ima močan simbolni pomen — predstavlja tako neizbrisno vez z zgodovino južne Azije kot tudi podobe britanskega imperija. V popularni kulturi in literaturi se pogosto pojavlja kot primer umetnine, ki nosi zgodbo osvojitev in spora o kulturni dediščini. Hkrati ga mnogi dojemajo kot izjemen primer zobesedene draguljarske umetnosti in geološkega izjemka.

Čeprav je tehnični vidik diamanta (čistost, rez, končna masa) dobro dokumentiran, ostaja njegovo zgodovinsko potovanje za določen del zgodovine ovito v nasprotne zgodbe in politične interpretacije. Zaradi tega Koh-i-Noor še naprej buri duhove, tako v strokovnih kot v javnih razpravah o restituciji kulturnih dobrin in o zapuščini kolonializma.

Opomba: številne zgodovinske podrobnosti o prvih lastnikih, natančnih prenosih in prepisih izkopanin so predmet različne interpretacije; zato so nekateri navedeni podatki podani z zadržkom in v skladu z večvirovno literaturo o zgodovini diamanta.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Koh-i-Noor?

V: Koliko je tehtal, preden so ga razrezali za nakit?

V: Kdo so bili njegovi prvi lastniki?

V: Kako so Britanci pridobili lastništvo nad kamnom?

V: Kaj se je zgodilo z njegovim videzom, ko je princ Albert ukazal, naj ga posekamo?

V: Kdo je od prihoda v Združeno kraljestvo nosil dragulj Koh-i-Noor?

V: Kje lahko obiskovalci danes vidijo ta diamant?

Išči po črki