Lady Macbeth – Shakespearov lik v Macbethu: značaj, vloga in izvor
Lady Macbeth je izmišljen lik v igri Williama Shakespeara Macbeth (ok. 1603-1607). Je žena glavnega junaka Macbetha, škotskega plemiča. Ko ga pregovori, naj ubije kralja, postane škotska kraljica. Pozneje se počuti slabo zaradi svoje vloge pri zločinu. V zadnjem dejanju umre zunaj prizorišča. To naj bi bil samomor.
Zamisel za lik je nastala na podlagi kraljev Duffa in Duncana iz Holinshedovih kronik (1587), Shakespearu znane zgodovine Britanije. Zdi se, da je Shakespearova Lady Macbeth v Holinshedovem delu sestavljena iz dveh osebnosti. To sta Donwaldova nagajiva, morilska žena v pripovedi o kralju Duffu in Macbethova ambiciozna žena v pripovedi o kralju Duncanu.
Značaj in razvoj lika
Lady Macbeth je v igri predstavnica močne volje in odločnosti. V prvih prizorih prevzame pobudo: spodbuja Macbetha k umoru kralja Duncana, načrtuje zločin in se trdno drži svojih sklepov. Uporablja izzivalen jezik in manipulativen nagovor, pogosto se predstavlja kot tisti del para, ki je pripravljen prekoračiti moralne meje v imenu oblasti in ambicij. Njena znana molitev, da ji duhovi odvzamejo 'ženskost' in napolnijo z neusmiljenostjo, pogosto izpostavlja temo subverzije spolnih vlog v igri.
Vendar se njen značaj skozi igro spreminja. Po zločinu pride do notranjega razkola: obupan pri zbujanju Macbethove krivde, sama postopoma podleže vtisom lastnega morala — pojavi se nespečnost, obsesivno pranje rok in govorenje v spanju (znana scena spanja/hoje v sanjah). Njeno duševno razpadanje vodi do dramatičnega odtujitve od močnika, ki ga je sprva vodila, in končno do smrti, ki je v predstavitvah pogosto interpretirana kot samomor.
Simbolika in tematski pomen
Lady Macbeth združuje več ključnih tem Shakespearove igre: , krivda, vloga spola in moralna odgovornost. Njena ambicija razkriva, kako želja po oblasti lahko človeka (ali par) poruši k zločinu. Njena kasnejša obupna nevoščljivost prikazuje nasprotni pol — krivdo, ki ne prizanaša in povzroči duševno razgradnjo.
V literarni analizi pogosto velja za primer, kako Shakespeare preizprašuje ideje o »moškosti« in »ženskosti« — Lady Macbeth preseže pričakovane meje ženske vloge, a cena za to je notranji razkroj. Njena prizadevanja, da 'odstrani' svojo sočutnost, in poznejše obsesivno pranje rok (simbolično poskakovanje krivde) se pogosto interpretirajo kot univerzalna metafora za nezmožnost izbrisati slabe vestí po zločinu.
Izvor in zgodovinski kontekst
Kot je že omenjeno v največji zgodovinski inspiraciji, Holinshedove kronike, je Shakespear združil elemente več virov. V Holinshedu se pojavljata tako figura Donwaldove žene kot tudi figura Macbethove žene pri zgodbi o Duncanu — iz tega nastane kompleksna, večplastna protagonista, kakršno poznamo v igri. Zgodovinske informacije o resnični ženi Macbethove vladavine so skope; Shakespeare je tako iz zgodovinskega gradiva ustvaril literarno, psihološko bogat lik.
Scenske in filmske interpretacije
Lady Macbeth je eden najbolj občutljivih in iskanih vlog v gledališču in filmu. Igralke jo interpretirajo zelo različno — od brezčutne manipulatorke do kompleksne ženske, ki jo poruši lastna vest. Različne režije poudarjajo bodisi njeno moč in odločnost bodisi njen duševni padec. V filmskih in gledaliških uprizoritvah je pogosto osrednja scena njeno postopno psihično propadanje in scena sprehajanja v spanju, kjer razkrije svojo krivdo.
Znani filmski režijski pristopi so dodatno izpostavili sodobne branja lika — nekatere režije ga poudarjajo kot politično iznajdljivo partnerko, druge kot žrtev notranjih konfliktov in družbenih pričakovanj. Lady Macbeth je tako tudi predmet številnih sodobnih adaptacij in reinterpretacij, ki jo prestavijo v različne zgodovinske ali sodobne kontekste.
Psihološke in literarne interpretacije
Psihologi in literarni kritiki so Lady Macbeth preučevali z različnih perspektiv: kot primer osebnostne motnje, kot žrtev travme ali kot metaforično prikazano krivdo. Njeno spanje z govorjenjem (»sleepwalking«) je pogosto analizirano kot simbolični očitek vesti, ki se ne da utišati. Nekateri bralci in režiserji vidijo njen padec kot posledico notranjega konflikta med družbenimi normami in lastnimi ambicijami.
Zaključek
Lady Macbeth ostaja eden najbolj kompleksnih in večplastnih ženskih likov v Shakespearovi dramatiki. Njena vloga v Macbethu odpira vprašanja o moči, odgovornosti, spolu in ceni ambicije. Njena pot od hladne manipulatorke do razčlovečene ženske, ki jo ubija krivda, je osrednji motiv, ki je prispeval k trajni priljubljenosti in pogostim ponovnim branjem ter uprizoritvam tega lika v literaturi, gledališču in filmu.
Lady Macbeth ob postelji kralja Duncana (Lady Macbeth, George Cattermole, 1850)
Več informacij
- Lady MacBeth in demonologija histerije
- Nekateri tipi značajev, s katerimi se srečujemo v psihoanalitičnem delu
- Ženske fantazije o moškosti: Shakespearska tema
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je Lady Macbeth v drami Williama Shakespeara Macbeth?
O: Lady Macbeth je izmišljen lik in žena škotskega plemiča Macbetha v igri Williama Shakespeara Macbeth.
V: Kako je lady Macbeth postala škotska kraljica?
O: Lady Macbeth je pregovorila Macbetha, naj ubije kralja, zaradi česar je v igri postala škotska kraljica.
V: Kaj se je kasneje v igri zgodilo z Lady Macbeth?
O: Lady Macbeth se počuti krivo zaradi svoje vloge pri zločinu in v zadnjem dejanju umre zunaj odra, domnevno zaradi samomora.
V: Kakšen je izvor lika Lady Macbeth?
O: Shakespearov lik Lady Macbeth izhaja iz dveh osebnosti v Holinshedovi kroniki, vključno z Donwaldovo nagajivo, morilsko ženo v zgodbi o kralju Duffu in Macbetovo ambiciozno ženo v zgodbi o kralju Duncanu.
V: Kdaj je bila napisana igra Macbeth?
O: Igro Macbeth je napisal William Shakespeare med letoma 1603 in 1607.
V: Kdo je Macbeth v igri?
O: Macbeth je škotski plemič in glavni lik v igri Williama Shakespeara Macbeth.
V: Kaj je Holinshedova kronika?
O: Holinshedove kronike so zgodovina Velike Britanije, po kateri je Shakespeare navdihoval svoje igre, vključno z Macbethom.
