Macbeth
Ne zamenjujte s škotskim kraljem Macbetom Škotskim
Macbeth je igra Williama Shakespeara. Shakespeare je napisal tri vrste iger: zgodovine, komedije in tragedije, Macbeth pa je najkrajša Shakespearova tragedija. Napisana je bila med letoma 1603 in 1607, v času vladavine angleškega kralja Jakoba I.
Shakespeare je nekatere like v igri (Macbetha, Macduffa in Duncana) v grobem zasnoval na zapisih o resničnih osebah v Holinshedovi kroniki, zgodovinski knjigi iz leta 1587. Vendar se stvari, ki se zgodijo v igri, zelo razlikujejo od resničnega življenja.
Macbeth s številnimi prikazanimi deli. Zgoraj levo: Banko in Macbeth se srečata s čarovnicami. V sredini levo: Macbeth je pravkar ubil Duncana in se pogovarja z ženo. Levo spodaj: Bankov duh. Spodaj desno: Macduff se dvoboji z Macbetom.
Znaki
- Duncan - škotski kralj
- Malcolm - Duncanov najstarejši sin
- Donalbain - Duncanov najmlajši sin
- Macbeth - general v vojski kralja Duncana, tana iz Glamisa, nato tana iz Cawdorja in pozneje škotskega kralja
- Lady Macbeth - Macbetova žena, poznejša škotska kraljica
- Banko - Macbethov prijatelj in general v Duncanovi vojski
- Fleance - Bankov sin
- Tri čarovnice
- Macduff - tat Fife
- Lady Macduff - Macduffova žena
- Macduffov sin
- Ross, Lennox, Angus, Menteith, Caithness - Thanes
- Seyward - general angleških sil
- Mladi Seyward - Seywardov sin
- Seyton - Macbethov služabnik
- Trije morilci
- vratar - odgovoren za vrata na Macbethovem gradu
- Angleški zdravnik
- Škotski zdravnik - zdravnik lady Macbeth
- Gentlemanka - služabnica lady Macbeth
Zgodba
1. dejanje
Prvi liki, ki jih vidimo v igri, so tri čarovnice. Med seboj se skrivnostno pogovarjajo in se dogovorijo, da se bodo z Macbetom sestale na vresovišču. Ta prizor vključuje znameniti stavek "fair is foul, and foul is fair", ki postane glavni del igre.
V 1. dejanju, 2. sceni, poteka vojna. Kralj Duncan je v taboru in posluša poročila z bojišča. Pripeljejo ranjenega častnika (po nekaterih zapisih kapitana, po drugih seržanta). Malcolmu je rešil življenje. Oficir Duncanu pripoveduje o bitki. Pravi, da je šlo slabo, dokler se Macbeth ni prebil do uporniškega vodje Macdonalda in ga razkosal. Toda takoj, ko se je to zgodilo, so napadli tudi Norvežani, ki jih je vodil njihov kralj Sweno. Pridružil se jim je izdajalec, tane iz Cawdorja. Macbeth in Banko sta se pogumno borila, dokler nista bila poražena. Duncan je novice vesel. Ukaže usmrtiti tana iz Cawdorja in njegov naziv podeliti Macbethu.
V I.iii se ponovno pojavijo čarovnice. Govorijo o uporabi svojih moči na ljudeh in postane jasno, da imajo veliko moči, vendar ne morejo ubijati ljudi. Macbeth in Banko se z bojišča vračata v Forres in srečata čarovnice. Banko je presenečen nad videzom čarovnic, saj so videti kot ženske, vendar imajo brade. Macbeth se ne ustraši in jih vpraša, kaj so. Te mu ne odgovorijo, ampak ga pozdravijo kot Thane of Glamis, Thane of Cawdor in bodoči kralj. Macbeth je presenečen, saj ve, da ni Thane of Cawdor, in ne misli, da bo kdaj postal kralj. Banko vpraša čarovnice, kakšna bo njegova prihodnost. Odgovorijo mu v ugankah, češ da bo "manjši od Macbetha in večji", "ne tako srečen, a veliko srečnejši" in da bo oče rodu kraljev. Nato čarovnice izginejo.
Ross in Angus prideta po Macbetha in mu povesta, da mu je kralj podelil naziv Thane of Cawdor. Macbeth je presenečen in vesel, vendar začne razmišljati, kako bi postal kralj. To ga prestraši, saj misli, da lahko postane kralj le tako, da umori Duncana.
V I.iv se Macbeth in Banko vrneta v Forres in Duncan se jima zahvali za pogum in trdo delo. Pravi tudi, da bo njegov sin Malcolm njegov dedič. Macbeth se zaveda, da bo moral zaobiti Duncana in Malcolma, da bi postal kralj. Duncan reče, da gre za noč na Macbethov grad.
V I.v Lady Macbeth bere Macbethovo pismo, ki ji govori o čarovnicah in njihovi prerokbi. Zelo je navdušena in začne načrtovati umor Duncana. Pošiljatelj ji pove, da bo Duncan tisto noč ostal na njihovem gradu. Pokliče zle duhove, naj jo naredijo močno in zlobno, da bo lahko umorila Duncana. Macbeth pride in ona mu pove o svojih načrtih.
I.vi prikazuje Duncana, Banqua, Donalbaina, Malcolma, Macduffa in nekatere plemiče, ki vstopajo v Macbethov grad. Duncan in Banko se strinjata, da je grad lep in prijeten. Vstopi lady Macbeth in jih pozdravi.
I.vii je zadnji prizor v prvem dejanju.Macbeth se pogovarja sam s seboj o tem, zakaj je narobe, da ubije kralja. Zaveda se, da je to slabo dejanje, še posebej zato, ker je gospodar in mu Duncan zaupa. Vstopi lady Macbeth in mu očita, da je strahopetec, ter reče, da ni dovolj pogumen, da bi bil moški. Izmisli si, kako bosta ubila Duncana, in prepriča Macbetha, naj to stori.
2. dejanje
Drugo dejanje se začne, ko se Banko in njegov sin Fleance sprehajata po dvorišču Macbethovega gradu. Srečata Macbetha, ki Banku laže in pravi, da ni razmišljal o prerokbi čarovnic. Ko odideta, Macbeth vidi halucinacijo noža. Ve, da ni resničen, vendar se pred njegovimi očmi spremeni in postane prekrit s krvjo. Odide ubiti Duncana.
Lady Macbeth vstopi v drugem prizoru. Duncanove stražarje je že opila. Macbeth pride s krvavimi rokami in nosi nože stražarjev. Zelo je vznemirjen. Lady Macbeth ga potolaži in mu reče, naj si umije roke in s krvjo prekrije stražarje, da bo videti, kot da so to storili oni. Toda Macbetha je strah, zato to namesto njega stori Lady Macbeth.
V II.iii je nosač zelo pijan. Pretvarja se, da je vratar peklenskih vrat, in dolgo odpira vrata za Macduffa in Lennoxa. Macbeth ju pozdravi. Macduff reče, da je prišel zbudit kralja, in Macbeth ga vodi v kraljevo sobo. Macduff je šokiran, ko vidi kralja umorjenega na njegovi postelji. S kričanjem steče ven in vse zbudi. Macbeth se pretvarja, da ni vedel za umor, saj vsi pridejo pogledat, kaj se dogaja. Prizna, da je ubil stražarje, in pravi, da je to storil, ker je bil tako jezen, ker so ubili Duncana. Lady Macbeth omedli in vsi ji priskočijo na pomoč. Malcolm in Donalbain menita, da nekdo laže. Vesta, da ni varno ostati na Škotskem, zato pobegneta. Malcolm odide v Anglijo, Donalbain pa na Irsko.
Četrti prizor je pogovor med Rossom in starcem. Govorita o tem, kako nenavadna je bila noč. Zdi se, da se je narava zdaj, ko je Duncan mrtev, spremenila v nered. Vstopi Macduff in reče, da bo Macbeth postal kralj. Macbethu ne zaupa in ne bo šel na kronanje.
3. dejanje
Banko je na začetku tretjega dejanja na odru sam. Spozna, da je Macbeth postal vse, kar so mu napovedale čarovnice. Misli, da je Macbeth storil napako, ko je dobil krono, vendar noče ničesar reči. Upa, da bo tudi njegov sin postal kralj, kot so rekle čarovnice. Vstopijo Macbeth, lady Macbeth in gospodje. Macbeth vpraša Banqua, ali gre popoldne na jahanje in ali gre Fleance z njim. Banko odgovori pritrdilno. K Macbethu prideta dva moška in Macbeth jima gre naproti. Jezen je, da je tvegal vse, da bi postal kralj, a da bosta za njim kraljevala Bankova sinova. Moška sta v resnici morilca. Macbeth jima pove, da sta zaradi Banka nesrečna in imata slabo življenje, ter jima ukaže, naj ubijeta Banka in Fleanca.
Macbeth se v drugem prizoru pogovarja z lady Macbeth. Pravi, da ima nočne more in da ne more spati. Ljubosumen je na Duncana, ker je mrtev in mu ni treba več skrbeti. Macbeth tudi pravi, da ga skrbi, da je Banko živ, vendar ženi ne pove o morilcih.
V tretjem delu se morilca srečata z drugim morilcem, ki ga prav tako pošlje Macbeth. Ubijeta Banka, vendar Fleance pobegne.
V četrtem prizoru ima Macbeth banket s plemiči. Vstopijo morilci in ga obvestijo o Bankovi smrti in Fleančevem pobegu. Vrne se k mizi, kjer jedo plemiči, in si poišče sedež. Čeprav je eden izmed njih prazen, ga ne vidi. Pred očmi ima vizijo umorjenega Banka, ki sedi na njegovem sedežu, in postane histeričen, ko se pogovarja z vizijo. Lady Macbeth plemičem to razloži kot bolezen in jih prosi, naj odidejo, saj je Macbeth vedno bolj razburjen.
Številni uredniki pravijo, da v. prizora tretjega dejanja in pesmi v IV.i ni napisal Shakespeare. Razlog za to je, da je pisava drugačna od načina, na katerega Shakespeare običajno piše. V njem nastopa čarovnica Hekata, ki prej v igri ni bila omenjena. Zdi se, da je odgovorna za druge čarovnice in jim očita, da so se lotile Macbetha, ne da bi jo o tem obvestile.
V zadnjem prizoru se Lennox pogovarja z drugim lordom. Izvedo, da je Macduff odšel v Anglijo, da bi prepričal Malcolma, naj se vrne in zahteva svoj prestol, ter da bi prosil za pomoč angleškega kralja Edvarda.
4. dejanje
Prizor (i) se začne s čarovnicami, ki stojijo v krogu okoli kotla in vanj mečejo stvari, kot je pasji jezik. Nato nenadoma pride Macbeth in jih prosi, naj mu povedo še nekaj prerokb. Kot prvo prerokbo mu povedo, naj bo previden pred Macduffom, Thanom iz Fife. Kot drugo prerokbo povedo, da ga ne more ubiti nihče, ki se je rodil iz ženske, kot tretjo prerokbo pa čarovnice povedo, da če Birnamski gozd ostane na sedanjem mestu, bo z Macbetom vse v redu, če pa se gozd premakne, bo imel težave. Macbeth je srečen, ker meni, da so vse te stvari nemogoče. Želi izvedeti še četrto stvar, toda čarovnice nenadoma noro zaplešejo in nato pobegnejo. Nato vstopi Lennox in pove Macbethu, da je Macduff pobegnil v Anglijo. Macbeth ukaže zasesti Macduffov grad.
V drugem prizoru Macbetovi možje pridejo na Macduffov grad in ubijejo Macduffovo družino ter vse druge v gradu.
V tretjem prizoru Macduff izve, kaj je Macbeth storil njegovi družini. Zelo je žalosten in jezen, zato se odloči, da se bo z Malkolmom vrnil na Škotsko in nameravata ubiti Macbetha.
5. dejanje
Prvi prizor se odvija na Macbethovem gradu. Zdravnik in služabnik se pogovarjata o lady Macbeth. Govorita o bolezni lady Macbeth. Je namreč zaspana in med zaspanostjo pravi, da obžaluje, da je možu naročila, naj ubije Duncana in Banqua.
V drugem prizoru Lennox in drugi škotski tatovi menijo, da je Macbeth nor in da ubija preveč ljudi. Skupaj gredo k Malcolmu in angleškemu kralju Edvardu ter jima povedo, da se želijo z angleško vojsko boriti proti Macbethu.
Tretji prizor se odvija na Macbethovem gradu. Povedo mu, da prihajata Malcolm in Macduff z angleško vojsko in ga želita ubiti. Zdravnik mu pove, da je njegova žena bolna. Postala je nora in hodi v spanju.
V četrtem prizoru se Malcolm, Macduff in angleška vojska skrijejo v gozdu Birnam. Ker nočejo biti vidni, odrežejo nekaj vej in se z njimi pokrijejo.
V V. prizoru pride k Macbethu zdravnik in mu pove, da je njegova žena mrtva. Macbeth je depresiven, nato pa začne monolog o tem, kako nesmiselno je življenje. Nato mu služabnik pove, da se Birnamski gozd premika, vendar mu Macbeth ne verjame, zato mu služabnik to pokaže.
V šestem prizoru Macduff, Malcolm in angleška vojska načrtujejo napad na Macbetha.
V sedmem prizoru se Macbeth in angleški lord spopadeta in Macbeth pravi, da ga ne more ubiti nihče, ki je rojen iz ženske. Macbeth ga nato ubije. Medtem Macduff išče Macbetha.
V osmem prizoru je prikazan boj med Macduffom in Macbethom, ki ponovno reče, da ga ne more ubiti nihče, ki je rojen iz ženske. Macduff mu odgovori, da je bil izrezan iz materinega trebuha (carski rez). Nato ubije Macbetha. V zadnjem prizoru je Malcolm razglašen za kralja.
Uspešnost
Številni igralci menijo, da je izgovoriti besedo "Macbeth" nesrečno, in ne izrečejo imena igre. Namesto tega ji rečejo "škotska igra". Ena od teorij o tem, od kod izvira to vraževerje, je, da se igra ukvarja s čarovništvom.