Led Zeppelin II (1969) — drugi album, 'Whole Lotta Love' in vpliv

Led Zeppelin II (1969): ikončen drugi album s hitom "Whole Lotta Love" — prelomni riff, inovativni zvoki in ogromen vpliv na razvoj hard rocka.

Led Zeppelin II je drugi album skupine Led Zeppelin. Izšel je 22. oktobra 1969, posnet pa je bil leta 1969 v več različnih studiih. Album zveni zelo podobno kot prvi album z nekaj hardrockovskimi skladbami in bluesovskimi coverji, vendar so naredili tudi nekaj novih stvari z ljubezensko pesmijo "Thank You" in bobnarsko solažo "Moby Dick". Najbolj znana pesem z albuma je "Whole Lotta Love", katere riff je eden najbolj znanih v rockovski zvrsti. Kitarist in producent Jimmy Page je v sodelovanju z inženirjem Eddiejem Kramerjem ustvaril veliko nenavadnih zvokov, na primer pri skladbi "Whole Lotta Love" sta uporabila tehniko, znano kot povratno odmevanje.

Posnetek, produkcija in zvok

Album je bil posnet hitro in pogosto med turnejo, kar je vplivalo na surov, energičen zvok. Poleg Jimmyja Pagea so pomemben prispevek dali tudi Robert Plant (vokal), John Paul Jones (bas, klaviature, aranžmaji) in John Bonham (bobni). Page je kot producent eksperimentiral z bližnjim mikrofonom, stereo panoramiranjem, dvojnim trakovanjem kitare in različnimi efekti ter studijskimi triki, kar je ustvarilo gost, agresiven in hkrati teksturiran zvok albuma.

Eddie Kramer je deloval kot inženir in skupaj s Pageom je v studiu preizkušal tehnike, kot so obratni echo (povratno odmevanje), manipulacije s trakom in različne postopke za ustvarjanje eksperimentalnih, psihedeličnih prehodov znotraj skladb. Velik del dela je bil narejen v različnih studijih (olike in lokacije), ker so člani snemali med krajšimi postanki na turneji po ZDA in Evropi.

Pesmi in ključne skladbe

Album vsebuje mešanico hitrih hardrock skladb, počasnejših bluesovskih momentov in ballad. Najpomembnejše skladbe vključujejo:

• Whole Lotta Love — ikonični, močan riff in eksperimentalni mostiček s studijskimi efekti;
• What Is and What Should Never Be — pesem s prefinjenimi aranžmaji in glasbenimi prehodi;
• The Lemon Song — močan blues-rock kos, ki črpa iz blues tradicije;
• Thank You — občutljiva ljubezenska pesem, ki kaže širši spekter skupine;
• Heartbreaker — hitra skladba s prepoznavnim kitarskim riffom in kratkim, a značilnim solažnim vložkom;
• Ramble On — z melanholičnim tonom in literarnimi referencami;
• Moby Dick — bobnarska solaža Johna Bonhama, poznejši koncertni vrhunec;
• Bring It On Home — uvodnik v blues tradicijo, v originalu navdihnjen z delom bluesovskih avtorjev.

Pravni vidiki in bluesovski izvori

Veliko skladb na albumu je močno zasnovanih na bluesovski tradiciji oziroma uporabljalo fragmente ali vsebino starejših bluesovskih pesmi. To je kasneje privedlo do pravnih sporov in dodatnih priznanj avtorjev, katerih delo je bilo uporabljeno kot inspiracija ali osnovni material. V besedilu se pogosto navaja vpliv umetnikov, kot so Willie Dixon in drugi bluesovski avtorji, na katerih izročilu temelji del vsebine.

Uspeh, sprejem in vpliv

Led Zeppelin II je hitro postal komercialni uspeh, v številnih državah je dosegel vrh glasbenih lestvic in utrdil položaj skupine kot ene vodilnih rock zasedb tistega časa. Čeprav so bile prvotne kritike mešane — nekateri so izpostavili agresivnost in neposrednost zvoka, drugi pa nepripravljenost skupine za večjo estetsko rafiniranost — se je album skozi čas uveljavil kot mejnik v razvoju hard rocka in zgodnjem heavy metalu.

Album je še posebej vplival na razvoj glasbenih pristopov: poudarjanje težkih riffov, glasne produkcije, eksperimentalne studijske tehnike in močnemu ritmu, kar so kasneje prevzele mnoge skupine v sedemdesetih in pozneje. Pesem "Whole Lotta Love" je ostala ena najbolj prepoznavnih skladb rock zgodovine in je velikokrat navajana kot vzorčni primer, kako lahko en sam riff definira zvrst.

Zaključek

Led Zeppelin II predstavlja pomemben korak v razvoju skupine — razširitev njihovega izrazoslovja, poglobitev bluesovskih vplivov in hkratna usmeritev proti močnejšemu, bolj surovemu rock zvoku. Album je vplival na številne naslednje generacije glasbenikov in ostaja klasičen primerek prelomnega obdobja rock glasbe konec šestdesetih let.

Išči po črki