L'elisir d'amore: Donizettijeva komična opera (1832)
L'elisir d'amore (1832) — Donizettijeva priljubljena komična opera: romanca, humor, znamenita arija "Una furtiva lagrima" in mesto med najbolj izvajanimi operami sveta.
L'elisir d'amore (angleško: The Elixir of Love) je italijanska komična opera v dveh dejanjih. Glasbo je napisal Gaetano Donizetti. Felice Romani je napisal libreto po libretu Eugèna Scriba za opero Le philtre Daniela Aubera (1831).
Opera je bila prvič uprizorjena 12. maja 1832 v gledališču Teatro della Canobbiana v Milanu v Italiji. L'elisir d'amore je na seznamu največkrat izvajanih oper na svetu na 12. mestu. Zelo znana je arija "Una furtiva lagrima" (v slovenščini: Skrivnostna solza). Leta 1840 je Richard Wagner opero priredil za klavir. W. S. Gilbert je leta 1866 napisal parodijo na opero z naslovom Dulcamara ali Mala račka in veliki kvakač.
Zgodovina in nastanek
Donizetti je opero L'elisir d'amore napisal v obdobju, ko je bil eden najbolj plodovitih skladateljev italijanskega bel-canta. Libretist Felice Romani je gradivo priredil po francoskem libretoju Eugèna Scriba za opero Le philtre Daniela Aubera (1831). Donizettijeva verzija je hitro postala priljubljena zaradi svojo lahkotnosti, prijetnih melodij in ravnotežja med komičnimi in sentimentlanimi trenutki.
Vloge in orkestracija
- Nemorino – tenor (glavni moški lik, zaljubljen mladenič)
- Adina – sopran (bogata, ponosna lastnica kmetije in predmet Nemorinove ljubezni)
- Belcore – bariton (avanziran vojaški oficir, Adinin snubec)
- Dulcamara – bas (šarlatan in prodajalec “eliksirja”)
- Gianetta – sopran (mlada ženska, prijateljica Adine)
- kakor tudi zbor in spremljevalne stranske vloge
Orkestracija je tipična za zgodnji 19. stoletni italijanski operni slog: manjša orkestrska postava, ki poudarja vokalne linije in melodije bel-canta.
Kratek povzetek fabule
Radovedno, romantično in komično besedilo se osredotoča na Nemorina, ki je globoko zaljubljen v Adino. Adina se sprva vede previdno in se kot pametna ženska poigrava z naklonjenostjo dveh moških – Nemorina in samozavestnega Belcorja. V mesto pride tudi Dulcamara, samozvani zdravilec, ki prodaja “eliksir” (pravzaprav vino) in obljublja čudeže. Nemorino, ki verjame, da ga eliksir naredi za ljubimca, kupi napoj in doživi serijo nesporazumov in komičnih posledic. Ko Nemorino zaradi dedovanja nenadoma postane premožen, Adina začne dvomiti v svoja čustva in se v končnem razpletu izkaže, da sta iskrena ljubezen in preprostost močnejši od pretvarjanja.
Glasba in pomembne arije
Donizetti je v operi kombiniral razkošne bel-cantne melodije s preprosto, pevsko naracijo. Med najbolj znanimi trenutki sta:
- "Una furtiva lagrima" – Nemorin tenor, romantična in izrazna arija, ki je postala ena najbolj znanih tenornih arij v opernem repertoarju.
- Ensemble-številke in dueti, ki izkazujejo Donizettijevo sposobnost ustvarjanja lahkotnih in učinkovito dramatičnih vokalnih dialogov.
Opera je sestavljena tako, da poudari petje in čustveno neposrednost, pri čemer orkestra podpre, ne pa zaduši, vokalnega izraza. Zaradi tega je primerna tako za izkušene pevce bel-canta kot tudi za ansamble, ki iščejo izrazito melodio in komični pristop.
Uveljavljenost in sprejem
L'elisir d'amore je že od premiere redno prisotna na opernih oderih po svetu. Navdušuje z dostopnim humorjem, prijetno glasbo in čustveno iskrenim središčnim ljubezenskim zapletom. Njena uvrstitev med najpogosteje igranimi operami odraža tako priljubljenost posameznih arij kot celotne dramske zasnove.
Izvedbe, priredbe in vpliv
Opera je bila večkrat poustvarjena, prirejena in posneta. Zgodnje priredbe vključujejo adaptacijo za klavir, ki jo je leta 1840 pripravil Richard Wagner. V 19. stoletju in pozneje so nastajale tudi lahkotne parodije in različne scenske reinterpretacije, med katerimi izstopa parodija W. S. Gilbert-a iz leta 1866, omenjena zgoraj.
Moderne produkcije pogosto premikajo dogajanje v različna zgodovinska obdobja ali ga postavljajo v sodoben kontekst, pri čemer ohranjajo izvorno glasbo in osnovno zgodbo, saj je njena človečnost in humor univerzalen.
Priporočila za poslušanje in ogled
- Če želite začeti, poiščite posnetke in predstave, ki izpostavijo tenorja v vlogi Nemorina in soprano kot Adino — ravnovesje med pevcema je v tej operi ključno.
- Veliko opernih hiš pogosto uprizarja to delo zaradi njegove priljubljenosti med občinstvom; ogled v živo bo najbolje predstavil komični učinek situacij in kemijo med pevci.
Skupaj je L'elisir d'amore del temeljev italijanske operne literature: deluje kot odličen primer bel-canta, ki združuje nasmehe, čustvo in lepoto pevske linije, ter zato še danes osvaj a srca poslušalcev po vsem svetu.

Giuseppe Frezzolini je bil prvi doktor Dulcamara
Vloge
| Vloga | Vrsta glasu | Premiera Zasedba, |
| Nemorino, kmet, zaljubljen v Adino | tenor | Gianbattista Genero |
| Adina, bogata mlada ženska | sopran | Sabine Heinefetter |
| Belcore, seržant | bariton | Henri-Bernard Dabadie |
| Dr. Dulcamara, potujoči zdravnik | bas | Giuseppe Frezzolini |
| Giannetta, Adinina prijateljica | sopran | Marietta Sacchi |
| kmetje, vojaki Belcorejeve čete | ||
Parcela
Kraj: Majhna vasica v Baskiji.
[Schirmerjeva angleška izdaja partiture navaja, da se dogajanje odvija "v majhni italijanski vasici"].
Čas: konec 18. stoletja
1. dejanje
Revni kmet Nemorino je zaljubljen v Adino, lepo zemljiško gospodinjo. Ta ga muči s svojo navidezno brezbrižnostjo. Ko Nemorino sliši, da Adina svojim delavcem bere zgodbo o Tristanu in Izoldi, razmišlja o uporabi čarobnega napitka, da bi pridobil Adinino ljubezen. Boji se, da ljubi seržanta Belcoreja. Seržant se pojavi s svojim polkom. Adini predlaga poroko. Pride potujoči šarlatan Dulcamara, ki meščanom prodaja svoje zdravilo v steklenicah. Nemorino vpraša Dulcamara, ali ima kaj podobnega Izoldinemu ljubezenskemu napitku. Dulcamara odgovori, da ima. Proda ga Nemorinu po ceni, ki ustreza vsebini Nemorinovih žepov. Steklenica vsebuje samo vino. Da bi pravočasno pobegnil, Dulcamara Nemorinu pove, da bo eliksir začel učinkovati šele naslednji dan. Nemorino ga spije in takoj začuti njegove učinke.
Nemorino, opogumljen z eliksirjem, sreča Adino. Neusmiljeno ga draži, občinstvo pa začuti, da bi bila privlačnost lahko obojestranska, če ne bi seržant Belcore predlagal poroke. Njun datum poroke je namreč določen za šest dni. Nemorinovo prepričanje, da bo jutri z eliksirjem osvojil Adino, povzroči, da se do nje obnaša ravnodušno. To Adino vznemiri, vendar poskuša prikriti svoja čustva. Namesto tega tudi ona dvigne ceno, saj privoli v nadomestni predlog seržanta Belcoreja: da se takoj poročita, saj je pravkar prejel ukaz, da mora polk naslednje jutro odpotovati. Tako Adina kot seržant ocenita Nemorinov odziv na to novico, seržant je užaljen, Adina pa obupana. Nemorino je v paniki in kliče doktorja Dulcamara, naj mu priskoči na pomoč.
2. dejanje
Adinina poročna zabava na prostem je v polnem teku. Dr. Dulcamara je tam in skupaj z Adino za zabavo gostov zapoje pesem. Pride notar, da bi uradno potrdil poroko. Adina je žalostna, ko vidi, da se Nemorino ni pojavil. Vsi gredo v notranjost, da bi podpisali poročno pogodbo. Dulcamara pa ostane zunaj in si pomaga s hrano in pijačo. Nemorino se pojavi, ko zagleda notarja in se zave, da je izgubil Adino. Vidi doktorja in ga besno prosi za več eliksirja, takšnega, ki bo deloval takoj. Ker pa Nemorino nima denarja, ga Doktor zavrne in izgine v notranjost. Seržant izstopi sam in se na glas sprašuje, zakaj je Adina nenadoma odložila poroko in podpis pogodbe. Nemorino opazi svojega tekmeca, vendar je nemočen, da bi kar koli ukrenil. Seržant vpraša o Nemorinovi potrtosti. Ko Nemorino reče, da nima denarja, Belcore takoj predlaga, da če se pridruži vojski, bo takoj plačan. Pripravi pogodbo, ki jo Nemorino podpiše (z X) v zameno za denar, ki mu ga Belcore da na kraju samem. Nemorino zasebno obljubi, da bo odletel v Dulcamara po več eliksirja, Belcore pa razmišlja, da se je svojega tekmeca zlahka znebil, ko ga je poslal v vojno.
Kasneje zvečer ženske v vasi govorijo, da se Nemorino ne zaveda, da je pravkar podedoval veliko premoženje po pokojnem stricu. Opazijo Nemorina, ki je očitno zapravil svoj vojaški dodatek ter pri doktorju Dulcamari kupil in zaužil veliko količino "eliksirja" (spet vino). Ženski se Nemorinu približata s pretirano prijaznimi pozdravi, kakršnih Nemorino še ni videl. To je za Nemorina dokaz, da je ta odmerek eliksirja deloval. Adina vidi, da je Nemorino veselo razpoložen, in ko naleti na doktorja Dulcamara, se sprašuje, kaj se je zgodilo z njim. Dulcamara, ki ne ve, da je Adina predmet Nemorinove naklonjenosti, ji pripoveduje zgodbo o zaljubljenem fantu, ki je za eliksir zapravil zadnji denar in celo podpisal svoje življenje ter se pridružil vojski, da bi dobil več denarja, tako obupano je želel osvojiti ljubezen neke neimenovane krute lepotice. Adina takoj spozna Nemorinovo iskrenost in obžaluje, da ga je dražila. Zaljubi se v Nemorina in uživa v iskrenosti njegove ljubezni. Dulcamara si njeno vedenje razlaga kot nekakšno bolezen, ki jo je treba pozdraviti z enim od njegovih eliksirjev.
| ||||||||
Odidejo. Nemorino se pojavi sam, razmišlja o solzi, ki jo je videl v Adininih očeh, ko jo je prej ignoriral. Samo na podlagi te solze je iskreno prepričan, da ga Adina ljubi. Vstopi in ga vpraša, zakaj se je odločil pridružiti vojski in zapustiti mesto. Ko Nemorino reče, da išče boljše življenje, mu Adina odgovori, da ga ljubi in da je od seržanta Belcoreja odkupila njegovo vojaško pogodbo. Preklicano pogodbo ponudi Nemorinu in ga prosi, naj jo vzame. Zdaj je svoboden. Vendar pravi, da če ostane, ne bo več žalosten. Ko vzame pogodbo, se Adina obrne in odide. Nemorino misli, da ga zapušča, in pade v obupan napad, v katerem se zaobljubi, da če ga ne ljubi, če eliksir ni deloval in ga je zdravnik prevaral, potem lahko tudi odide in umre kot vojak. Adina ga ustavi in mu prizna, da ga ljubi. Nemorino je navdušen. Adina ga prosi, naj ji odpusti, ker ga je dražila. To stori s poljubom. Seržant se vrne in ju vidi v objemu. Adina mu razloži, da Nemorina ljubi. Seržant novico sprejme z razumevanjem in pripomni, da je na svetu veliko drugih žensk. Dulcamara, ki ima spakirane torbe, se pojavi iz vrat in doda, da bo z veseljem priskrbel eliksir za seržantovo naslednjo osvojitev. Do takrat se je zbrala množica ljudi, ki se strinjajo, da je eliksir opravil svoje delo, in se od zdravnika poslovijo.

Naslovnica libreta edicije Ricordi
Posnetki
| Leto | Igralci | Dirigent, | Oznaka |
| 1955 | Hilde Gueden, | Francesco Molinari-Pradelli, | CD: DeccaCat |
| 1967 | Mirella Freni, | Francesco Molinari-Pradelli, orkester in zbor Rimske opere | CD: EMICat |
| 1970 | Joan Sutherland, | Richard Bonynge, | CD: DeccaCat |
| 1977 | Ileana Cotrubas, | John Pritchard, | Zvočna zgoščenka: Sony MasterworksKat. |
| 1986 | Barbara Bonney, | Gabriele Ferro,Orkester in zbor | CD: Deutsche GrammophonCat |
| 1989 | Kathleen Battle, | James Levine, | CD: Deutsche GrammophonCat |
| 1996 | Alessandra Ruffini, | Piergiorgio Morandi, | CD:NaxosCat |
| 1997 | Angela Gheorghiu, | Evelino Pidò, | CD:DeccaCat |
| 2006 | Anna Netrebko, | Alfred Eschwé, | DVD: Virgin Classics/EMICat |
| 2007 | Silvia Dalla Benetta, | Alessandro De Marchi, | DVD: (založba za plošče) |
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je L'elisir d'amore?
O: L'elisir d'amore je italijanska komična opera v dveh dejanjih z glasbo Gaetana Donizettija in libretom Feliceja Romanija.
V: Kdo je napisal libreto za L'elisir d'amore?
O: Felice Romani je napisal libreto za L'elisir d'amore na podlagi libreta Eugèna Scriba za Le philtre Daniela Aubera.
V: Kdaj je bil L'elisir d'amore prvič uprizorjen?
O: L'elisir d'amore je bil prvič uprizorjen 12. maja 1832 v gledališču Teatro della Canobbiana v Milanu v Italiji.
V: Kaj je seznam Operabase?
O: Seznam Operabase je seznam največkrat izvajanih oper na svetu. L'elisir d'amore je na seznamu številka 12.
V: Kaj je "Una furtiva lagrima"?
O: "Una furtiva lagrima" je zelo znana arija iz opere L'elisir d'amore.
V: Kdo je leta 1840 opero priredil za klavir?
O: L'elisir d'amore je leta 1840 za klavir priredil Richard Wagner.
V: Kaj je Dulcamara ali Mala račka in veliki kvakač?
O: Dulcamara ali Mala račka in veliki kvakač je parodija na L'elisir d'amore, ki jo je leta 1866 napisal W. S. Gilbert.
Iskati
