Aranžma (glasba)

Priredba glasbene skladbe je predelava glasbenega dela tako, da ga je mogoče igrati z drugačnim instrumentom ali kombinacijo instrumentov kot v izvirniku. Na primer, pesem, napisana za en glas s klavirsko spremljavo, se lahko priredi tako, da jo lahko po delih poje zbor, ali pa se skladba za violino priredi tako, da jo lahko namesto tega zaigra klarinet. Oseba, ki izvaja aranžma, je lahko skladatelj sam ali kdo drug.

V zgodovini glasbe so skladatelji pogosto objavljali svoje skladbe z navedbo, da jih je mogoče igrati ali peti z različnimi instrumenti. Na primer, ko so angleški skladatelji konec 16. stoletja objavljali madrigale, so pogosto navedli, da jih lahko pojejo pevci ali igrajo na violine ("apt for voices as for viols"). V obdobju klasične glasbe je skladatelj lahko objavil sonato in navedel, da jo je mogoče igrati na violino, flavto ali kljunasto flavto. To je pripomoglo k prodaji večjega števila izvodov, saj so glasbo želeli kupiti tako violinisti kot flavtisti in pozavnisti. Na nek način to ni prava priredba, saj glasba ni bila spremenjena.

Kadar pa glasbo za violino ali violončelo priredimo tako, da jo je mogoče igrati na violo, bodo morda potrebne nekatere spremembe, saj bo violina morda igrala v drugačni tonaliteti ali pa bodo nekateri akordi bolj nerodni, kot so bili prvotno zapisani. To je priredba.

Priljubljeno skladbo, kot je Let čmrlja Rimskega-Korsakova, lahko zaigramo s skoraj vsemi melodičnimi instrumenti: violino, ksilofonom, tubo itd. Vse to so priredbe.

Kadar je skladba za zbor in orkester natisnjena za člane zbora, je orkestrski del natisnjen na dveh palicah, tako da ga je mogoče na vajah igrati na klavirju. To je druga vrsta aranžmaja.

V glasbeni zgodovini so številni skladatelji priredili glasbo drugih skladateljev. To so počeli zato, da bi se naučili o glasbeni kompoziciji in da bi jo lahko zaigrali na drugem instrumentu. Johann Sebastian Bach je na primer priredil štiri Vivaldijeve koncerte, da jih je bilo mogoče igrati na orglah.

Aranžmaje pogosto pripravijo ljudje, ki igrajo na instrumente, za katere še ni bilo napisanih veliko glasbenih del. Ljudje, ki igrajo violo, kitaro, tubo itd., pogosto prirejajo drugo glasbo, da imajo večji repertoar (več glasbe za igranje).

Včasih so skladatelji spremenili orkestracijo del za orkester, ki so jih napisali drugi. Morda so to storili zato, ker so se od časa nastanka glasbe spremenili instrumenti, ali pa preprosto zato, ker so menili, da lahko glasbo naredijo bolje. Mozart je na primer naredil priredbo Handlovega Mesije in dodal instrumente, kot so klarineti, ki jih Händel ne bi poznal. Rimski-Korsakov je priredil opere Musorgskega, misleč, da jih je s tem izboljšal.

Včasih so dogovori sklenjeni, ker ima igralec določeno invalidnost. Cyril Smith, pianist, ki je imel samo eno roko, je s svojo ženo Phyllis Sellick igral klavirske duete. Klavirske duete sta priredila tako, da jih je bilo mogoče igrati s tremi rokami.

Včasih so znane klasične skladbe prirejene tako, da se glasba "razgibava" ali da zveni bolj popularno za filmske ali gledališke predstave. Včasih glasbeniki menijo, da to ni dobro. Včasih majhne vokalne skupine, kot je Swingle Singers, pripravijo lahkotne različice Bachovih in drugih del.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je priredba glasbene skladbe?

V: Kdo običajno pripravlja aranžmaje?

V: Kaj so skladatelji v zgodovini glasbe pogosto počeli s svojimi skladbami?

V: Kako je to pripomoglo k prodaji več izvodov?

V: Ali so pri aranžiranju za različne instrumente potrebne kakšne spremembe?

V: Zakaj so številni skladatelji priredili skladbe drugih skladateljev?

V: Ali obstajajo še kakšni drugi razlogi, zakaj se včasih delajo priredbe?

Išči po črki