Lori in loriketi — drevesne papige, prehrana, razširjenost in taksonomija
Lori in lorikeeti (pleme Loriini) so majhne do srednje velike drevesne papige, znane po živo obarvanem perju in zelo specializirani prehrani. Imajo značilne jezike z gusto razporejenimi vršički oziroma "krtačkami", s katerimi zajemajo nektar cvetov, zbirajo prašnik in zaužijejo mehke sadeže ter po možnosti jagodičevja. Ta posebna prilagoditev jim omogoča učinkovito hranjenje na cvetovih in pomembno vlogo pri opraševanju številnih rastlin.
Videz in prilagoditve
Lori in lorikeeti so pogosto zelo raznobarvni — rdeči, zeleni, modri, rumeni in vijolični odtenki so pogosti. Perje je pogosto sijoče in kontrastno. Jeziki imajo gosto prepletene, kratke keratinizirane papile, ki tvorijo krtačko na koncu jezika; s to strukturo lahko absorbirajo nektar in lovijo majhne delce hrane. Kljun je sorazmerno krhek v primerjavi z nekaterimi drugimi papigami, saj ne uporabljajo močnega kljuna za razbijanje trdih semen, temveč za obiranje sadežev, cvetov in odstranjevanje kožic.
Prehrana
- Nektar in cvetni prah: Osnovni vir energije pri mnogih vrstah; nekateri lori uporabljajo tudi nektarne pasti in posebne vire cvetnega nektarja.
- Sadje in jagodičevje: Mehki sadeži, kot so figovke, mango, banane in različno jagodičevje, so pomemben del prehrane.
- Prašnik in nekatere vrste žuželk: Prašnik je hranljiv vir beljakovin, pri nekaterih vrstah je v prehrani prisotna tudi drobna živalna hrana.
Ker se hranijo pretežno z tekočino in mehkimi snovmi, imajo hiter prebavni sistem, ki omogoča veliko količino hranjenja in prilagajanje na sezonske vire hrane.
Razširjenost in habitat
Razširjeni so po vsej avstralski regiji, vključno z jugovzhodno Azijo, Polinezijo, Papuo Novo Gvinejo, Vzhodnim Timorjem in Avstralijo. Poleg teh območij jih najdemo tudi na številnih manjših otokih v Melaneziji in Mikroneziji. Večina vrst živi v gozdu, odprtih drevesnih sestavih, mangrovah in v obalnih območjih; nekatere so prilagojene tudi na naselbena in kmetijske pokrajine.
Vedenje in razmnoževanje
Lori so običajno družabne ptice, pogosto v velikih jatah, še posebej ko iščejo hrano. V času razmnoževanja se oblikujejo parne vezi; gnezda si uredijo v drevesnih duplih ali drugih skritih kotičkih. Samica običajno izvali 1–3 jajca (odvisno od vrste), oba starša sodelujeta pri vzgoji mladičev. Mladi hitro odlezejo in po nekaj tednih že sledijo staršem pri iskanju hrane.
Taksonomija in evolucija
Sanjska opredelitev: Lorie in lorikete običajno uvrščamo v pleme Loriini. Tradicionalno so jih umeščali v družino Psittacidae, a so novejše taksonomske revizije in molekularne študije pogosto postavile to skupino v širši kontekst znotraj skupine starih svetovnih papig (v sodobnih klasifikacijah se pogosto uporablja družina Psittaculidae ali poddružina Loriinae, odvisno od vira). V vsakem primeru so monofiletska skupina, kar pomeni, da izvirajo iz skupnega prednika.
Sekvenčna analiza DNK in primerjava morfologije kažejo, da so lori in loriketi tesno sorodni nekaterim drugim skupinam papig. Nekatere študije kažejo bližjo filogenetsko vez s papigami, kot so budgerigar (melopsittacus) in vrste, ki jedo figovke, čeprav natančna razporeditev znotraj družine še vedno doživlja manjše spremembe, ko so na voljo novi genetski podatki.
Skupno število vrst v plemenu Loriini se giblje okoli 50–60 (odvisno od tega, katera klasifikacija se uporablja), z večino vrst, ki so endemične za posamezne otoke ali regije, kar pojasnjuje visoko raznolikost in lokalno endemiko.
Vpliv človeka in varstvo
Mnoge vrste so zaradi izgube habitata, uvoda invazivnih vrst in tvegane trgovine z divjimi pticami pod pritiskom. Otokovske endemične vrste so še posebej ranljive — majhne populacije in omejen razširjenost pomenita večje tveganje izumrtja. Hkrati so nekateri lori in lorikeeti priljubljeni v ujetništvu zaradi svoje lepote in družabnosti; v ujetništvu pa zahtevajo posebno prehrano, bogato z nektarjem in vitamini.
V ujetništvu
Lori so priljubljeni domači ljubljenčki, vendar niso primerni za vse — potrebujejo posebno prehrano (tekoči ali poltekoči pripravki, sadje, dodatki) in veliko socialne interakcije. Zaradi njihove prehrane so pogosto zelo "neredne" pri hranjenju, kar zahteva posebno opremo in skrb. Nepravilna prehrana lahko hitro povzroči zdravstvene težave, zato je za lastnike priporočljivo slediti nasvetom izkušenih rejcev ali veterinarjev, ki poznajo potrebe teh ptic.
Skupaj so lori in lorikeeti izjemna skupina papig, pomembna tako za ekosisteme kot tudi za ljudi, ki jih občudujejo. Zaradi njihovega pomena pri opraševanju in zaradi ranljivosti mnogih vrst so usmeritve za varstvo, ohranjanje habitatov in odgovorno ravnanje z divjimi populacijami ključne za njihov obstoj.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so lori in lorikeeti?
O: Lori in lorikeeti so majhne do srednje velike drevesne papige.
V: Kakšne jezike imajo loriji in lorikeeti?
O: Lori in lorikeeti imajo posebne jezike s krtačkami, s katerimi se hranijo z nektarjem na cvetovih in mehkih sadežih, po možnosti jagodah.
V: Ali so loriji in lorikeeti monofiletična skupina?
O: Da, lori in lorikeeti so monofiletična skupina v družini papig Psittacidae.
V: Kje so razširjeni lori in lorikeeti?
O: Lori in lorikeeti so razširjeni po vsej avstralski regiji, vključno z jugovzhodno Azijo, Polinezijo, Papuo Novo Gvinejo, Vzhodnim Timorjem in Avstralijo.
V: Ali imajo lori in lorikeeti živo obarvano perje?
O: Da, večina lorijev in lorikeetov ima zelo svetlo obarvano perje.
V: S katerimi drugimi skupinami so lori in lorikeeti v tesnem sorodstvu?
O: Študije kažejo, da so loriji in loriketi ena skupina, ki je v tesnem sorodstvu s papigami budgerigar in figami.
V: Kaj analiza zaporedja in morfologija kažeta o lorijih in loriketih?
O: Analiza zaporedja in morfologija kažeta, da je skupina lorijev in lorikeetov v sredini drugih skupin.