Koordinate: 49°41′ S. Š. 5°49′ V. D. / 49.683° S. Š. 5.817° V. D. / 49.683; 5.817

Luksemburg (nizozemsko in nemško Luxemburg, luksemburško Lëtzebuerg, valonsko Lussimbork) je najjužnejša provinca Belgije in Valonije. S 4 443 km²2 je največja belgijska provinca.

Glavno mesto je Arlon na jugovzhodu pokrajine. Pokrajina se imenuje tudi "belgijski Luksemburg" in je ne smemo zamenjevati z Velikim vojvodstvom Luksemburg.

Geografija

Pokrajina leži v območju Ardenov in vključuje tudi južni del regije Famenne ter območje, imenovano Gaume, ki ima rahlo milejše podnebje kot preostali del Belgije. Na vzhodu meji na Veliko vojvodstvo Luksemburg, na jugu in jugozahodu pa na Francijo; znotraj Belgije meji predvsem na pokrajini Namur in Liège. Pokrajino prežema več rek, najpomembnejša je Semois (francosko: Semois), ki ureja slikovite doline v zahodnem delu.

Zgodovina

Območje ima bogato zgodovino, ki sega v srednji vek, ko je bilo del Velikega vojvodstva Luksemburg. Po dogodkih iz 19. stoletja je bilo območje razdeljeno: del je ostal pri Velikem vojvodstvu, južni del pa je leta 1839 pripadel Belgiji. Od takrat Belgijski Luksemburg obstaja kot provinca Valonije, z značilno mešanico kulturnih vplivov in lokalnih narečij.

Uprava in prebivalstvo

Pokrajina je upravno razdeljena na več okrožij (arras), med katerimi so najpomembnejša:

  • Arlon (glavno mesto)
  • Bastogne
  • Marche-en-Famenne
  • Neufchâteau
  • Virton

V pokrajini je okoli približno 280.000 prebivalcev (ocena, številka se spreminja). Upravno število občin znaša okoli 44, od katerih imajo nekatere močno lokalno identiteto in tradicije.

Jezik in kultura

Uradni jezik je francoski. V obmejnih območjih proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg se govori tudi luksemburščina (lokalno narečje), ki je prisotna predvsem v območju okoli Arlona (Arelerland). Kulturno bogastvo vključuje valonske in ardeenske ljudske običaje, festivale ter lokalne gastronomske specialitete, kot so dimljena mesnina (npr. jambon d'Ardenne) in lokalni siri.

Gospodarstvo in promet

Gospodarstvo pokrajine temelji predvsem na kmetijstvu, gozdarstvu, manjšem predelovalnem sektorju in storitvah, pri čemer ima pomembno vlogo tudi turizem zaradi naravnih lepot in zgodovinskih znamenitosti. Prometna povezava z Velikim vojvodstvom Luksemburg je gospodarsko pomembna; železniške in cestne povezave usmerjajo promet proti Luxembourg City in naprej v Belgijo in Francijo. Zaradi razgibanega reliefa je železniška mreža redkejša kot v drugih delih Belgije, cesta pa so glavne prometne arterije.

Turizem in znamenitosti

Pokrajina je priljubljena pri ljubiteljih narave in zgodovine. Med znanimi točkami so:

  • Bastogne s spominskim muzejem in Mardassonovim spomenikom, povezanima z bitko pri Ardenih v 2. svetovni vojni,
  • Bouillon z impresivnim srednjeveškim gradom nad reko Semois in slikovitimi dolinami,
  • široke gozdne površine in pešpoti po Ardenih, ki so primerne za pohodnike, kolesarje in zimske športe,
  • območje Gaume z drugačno pokrajinsko in kulturno identiteto ter prijetnimi podeželskimi vasmi.

Narava in podnebje

Podnebje je zmerno oceansko z razgibanim reliefom; višji deleži regije so hladnejši in bolj deževni, nižji južni predeli pa so nekoliko milejši. Območja z gozdovi in rekami nudijo raznolike življenjske prostore za rastline in živali, značilne za ardeensko ekoregijo.

Zaključek

Luksemburg (provinca) je zaradi svoje velikosti, razgibanega terena, bogate zgodovine in bližine Velikega vojvodstva Luksemburg edinstvena regija v Belgiji. Čeprav se ime lahko zmede z Velikim vojvodstvom, ima pokrajina jasno ločeno upravno in kulturno vlogo znotraj Valonije in Belgije.