Luksemburg (Belgija): provinca Valonije — največja belgijska pokrajina (Arlon)
Luksemburg (Belgija) — največja valonska provinca z očarljivim Arlonom: bogata zgodovina, razgibana narava in skriti biseri na jugu Belgije.
Koordinate: 49°41′ S. Š. 5°49′ V. D. / 49.683° S. Š. 5.817° V. D. / 49.683; 5.817
Luksemburg (nizozemsko in nemško Luxemburg, luksemburško Lëtzebuerg, valonsko Lussimbork) je najjužnejša provinca Belgije in Valonije. S 4 443 km²2 je največja belgijska provinca.
Glavno mesto je Arlon na jugovzhodu pokrajine. Pokrajina se imenuje tudi "belgijski Luksemburg" in je ne smemo zamenjevati z Velikim vojvodstvom Luksemburg.
Geografija
Pokrajina leži v območju Ardenov in vključuje tudi južni del regije Famenne ter območje, imenovano Gaume, ki ima rahlo milejše podnebje kot preostali del Belgije. Na vzhodu meji na Veliko vojvodstvo Luksemburg, na jugu in jugozahodu pa na Francijo; znotraj Belgije meji predvsem na pokrajini Namur in Liège. Pokrajino prežema več rek, najpomembnejša je Semois (francosko: Semois), ki ureja slikovite doline v zahodnem delu.
Zgodovina
Območje ima bogato zgodovino, ki sega v srednji vek, ko je bilo del Velikega vojvodstva Luksemburg. Po dogodkih iz 19. stoletja je bilo območje razdeljeno: del je ostal pri Velikem vojvodstvu, južni del pa je leta 1839 pripadel Belgiji. Od takrat Belgijski Luksemburg obstaja kot provinca Valonije, z značilno mešanico kulturnih vplivov in lokalnih narečij.
Uprava in prebivalstvo
Pokrajina je upravno razdeljena na več okrožij (arras), med katerimi so najpomembnejša:
- Arlon (glavno mesto)
- Bastogne
- Marche-en-Famenne
- Neufchâteau
- Virton
V pokrajini je okoli približno 280.000 prebivalcev (ocena, številka se spreminja). Upravno število občin znaša okoli 44, od katerih imajo nekatere močno lokalno identiteto in tradicije.
Jezik in kultura
Uradni jezik je francoski. V obmejnih območjih proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg se govori tudi luksemburščina (lokalno narečje), ki je prisotna predvsem v območju okoli Arlona (Arelerland). Kulturno bogastvo vključuje valonske in ardeenske ljudske običaje, festivale ter lokalne gastronomske specialitete, kot so dimljena mesnina (npr. jambon d'Ardenne) in lokalni siri.
Gospodarstvo in promet
Gospodarstvo pokrajine temelji predvsem na kmetijstvu, gozdarstvu, manjšem predelovalnem sektorju in storitvah, pri čemer ima pomembno vlogo tudi turizem zaradi naravnih lepot in zgodovinskih znamenitosti. Prometna povezava z Velikim vojvodstvom Luksemburg je gospodarsko pomembna; železniške in cestne povezave usmerjajo promet proti Luxembourg City in naprej v Belgijo in Francijo. Zaradi razgibanega reliefa je železniška mreža redkejša kot v drugih delih Belgije, cesta pa so glavne prometne arterije.
Turizem in znamenitosti
Pokrajina je priljubljena pri ljubiteljih narave in zgodovine. Med znanimi točkami so:
- Bastogne s spominskim muzejem in Mardassonovim spomenikom, povezanima z bitko pri Ardenih v 2. svetovni vojni,
- Bouillon z impresivnim srednjeveškim gradom nad reko Semois in slikovitimi dolinami,
- široke gozdne površine in pešpoti po Ardenih, ki so primerne za pohodnike, kolesarje in zimske športe,
- območje Gaume z drugačno pokrajinsko in kulturno identiteto ter prijetnimi podeželskimi vasmi.
Narava in podnebje
Podnebje je zmerno oceansko z razgibanim reliefom; višji deleži regije so hladnejši in bolj deževni, nižji južni predeli pa so nekoliko milejši. Območja z gozdovi in rekami nudijo raznolike življenjske prostore za rastline in živali, značilne za ardeensko ekoregijo.
Zaključek
Luksemburg (provinca) je zaradi svoje velikosti, razgibanega terena, bogate zgodovine in bližine Velikega vojvodstva Luksemburg edinstvena regija v Belgiji. Čeprav se ime lahko zmede z Velikim vojvodstvom, ima pokrajina jasno ločeno upravno in kulturno vlogo znotraj Valonije in Belgije.
Geografija
Meji (od vzhoda naprej v smeri urinega kazalca) na Veliko vojvodstvo Luksemburg, Francijo ter belgijski provinci Namur in Liège.
Skupna površina province je 4.443 km2, vendar ima najmanj prebivalcev (280.327) in najmanjšo gostoto (63,1 prebivalca na km²) med vsemi belgijskimi provincami. Je tudi bistveno večja in bistveno manj poseljena od sosednjega Velikega vojvodstva Luksemburg.
Glavna naravna območja v pokrajini so belgijska Lorena na jugu ter Ardeni v osrednjem in severnem delu pokrajine.
Baraque de Fraiture v občini Vielsalm je s 652 m najvišja točka province.
Glavne reke v pokrajini Luksemburg so:
- Semois, desni pritok reke Meuse, ki teče od vzhoda proti zahodu na jugu pokrajine;
- Sauer (nemško, luksemburško) ali Sûre (francosko), levi pritok reke Moselle;
- Lesse, še en desni pritok reke Meuse;
- Ourthe, še en desni pritok reke Meuse.
Zgodovina
Pokrajina je bila po belgijski revoluciji leta 1839 s tretjo delitvijo Luksemburga ločena od sosednjega Luksemburga in razglašena za del Belgije.
Večina prebivalcev Luksemburga govori francosko, vendar je v Arelerlandu, blizu meje z Velikim vojvodstvom Luksemburg, majhna luksemburško govoreča manjšina.
Upravna enota
Pokrajina Luksemburg je razdeljena na 5 okrožij in 44 občin.
| Občine po okrožjih s številkami na zemljevidu | ||
| Arlon | Bastogne | Marche-en-Famenne |
|
|
|
|
| Neufchâteau | Virton | |
|
|
| |
Zemljevid občin Namur( imena so v naslednji tabeli)
Deželna palača v Arlonu.
Ardeni
Torgny: najjužnejše mesto v Belgiji.
Prebivalstvo po okrožjih
Prebivalstvo na dan 1. januarja vsakega leta.
| Okrožje | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 |
| Arlon | 55,593 | 56,392 | 57,376 | 57,850 | 58,463 | 59,204 |
| Bastogne | 43,444 | 44,012 | 44,555 | 45,061 | 45,453 | 45,705 |
| Marche-en-Famenne | 53,123 | 53,593 | 54,003 | 54,214 | 54,797 | 55,228 |
| Neufchâteau | 58,151 | 58,726 | 59,385 | 59,861 | 60,368 | 60,791 |
| Virton | 50,867 | 51,361 | 51,631 | 52,037 | 52,271 | 52,710 |
| Pokrajina Luksemburg | 261,178 | 264,084 | 266,950 | 269,023 | 271,352 | 273,638 |
Vprašanja in odgovori
V: Katera je prestolnica Luksemburga?
O: Glavno mesto Luksemburga je Arlon, ki leži na jugovzhodu pokrajine.
V: Katere jezike govorijo v Luksemburgu?
O: V Luksemburgu govorijo francoščino, nizozemščino, nemščino, luksemburščino in valonščino.
V: Ali je Luksemburg del Belgije?
O: Da, Luksemburg je provinca Belgije in Valonije.
V: Ali je Luksemburg povezan z Velikim vojvodstvom Luksemburg?
O: Ne, Luksemburga ne smemo zamenjevati z Velikim vojvodstvom Luksemburg.
V: Kje se geografsko nahaja Luksemburg?
O: Luksemburg se nahaja v najjužnejši regiji Belgije in Valonije.
V: Koliko jezikov se govori v Luksemburgu?
O: V Luksemburgu govorijo pet jezikov: francoščino, nizozemščino, nemščino, luksemburščino in valonščino.
Iskati