Mars v leposlovju

Romani in kratke zgodbe

Prve zgodbe

Več zgodnjih modernih piscev, med njimi Athanasius Kircher in Emanuel Swedenborg, je domnevalo o stiku z Marsom. Zgodnja znanstvena fikcija o Marsu je pogosto vključevala prva potovanja na planet, včasih kot invazivna sila, pogosteje za namene raziskovanja.

Zgodnja dela do leta 1910

• Čez zodiak (1880) Percyja Grega.
• Melbourne in Mars: Joseph Fraser: Moje skrivnostno življenje na dveh planetih (1889).
• Razkritje vzporednice (1893), ki sta jo napisali Alice Ilgenfritz Jones in Ella Merchant.
• Potovanje na Mars (1894) Gustavusa W. Popeja.
• Vojna svetov (1898) H. G. Wellsa. (Pozneje je bila v Združenih državah Amerike po njej posneta radijska drama, nato pa še vsaj en celovečerni film.)
• Edisonova osvojitev Marsa (1898), avtor Garrett P. Serviss.
• Medeni tedni v vesolju (1900), George Griffith.
• Gullivar z Marsa (1905) Edwina Lesterja Lindena Arnolda. (Ime glavnega junaka je povzeto po Guliverjevih potovanjih.
• Doktor Omega (1906), Arnould Galopin.
• Le prisonnier de la planète Mars (1908) in njegovo nadaljevanje La guerre des vampires (1909) Gustava Le Rougea.
• Rdeča zvezda (1908) Aleksandra Bogdanova.

Deseta in dvajseta leta 20. stoletja

• Le Mystère des XV (1911), Jean de La Hire.
• Marsova princesa in še deset Marsovih zgodb (1912-1943) Edgarja Ricea Burroughsa.
• Aelita (1922) A. N. Tolstoja
• Les Navigateurs de l'Infini (1925), J.-H. Rosny aîné. Ljudje z vesoljsko ladjo Stellarium potujejo na Mars in na planetu spoznajo dve konkurenčni rasi.

1930s

• Zadnji in prvi možje, Olaf Stapledon (1930)
• The Swordsman of Mars in Outlaws of Mars (oba 1933) Otisa Adelberta Klinea.
• "Marsovska odisejada" (1934), kratka zgodba Stanleyja G. Weinbauma.
• Iz tihega planeta, C. S. Lewis (1938)

1940s

• Kakšno noro vesolje (1949) Fredrica Browna

1950s

• Marsovske kronike (1950) Raya Bradburyja.
• Osamljeni na Marsu (1952) Lesterja del Reya.
• No Man Friday (1956) Rexa Gordona.
• Preporod sveta (hebrejsko: תבל בתחיתה Tevel Be-Thiatah) (1955), avtor Tzvi Livneh.
• The Outward Urge (1959) Johna Wyndhama.

Življenje na Marsu

V tridesetih letih 20. stoletja so zgodbe o doseganju Marsa postale nekoliko banalne, zato se je pozornost preusmerila na Mars kot tujo pokrajino. Nove zgodbe so bile postavljene v čas po stiku s človekom in osnovnem raziskovanju. Nekatere so govorile o kolonizaciji Marsa ali pa so Mars uporabljale kot prizorišče in ne kot cilj.

1930s

• Bivši v zalivu (1932), Zakladi Yoh-Vombisa (1932) in Vulthoom (1935) Clarka Ashtona Smitha.
• Severozahodne zgodbe o Smithu (1933-1936) C. L. Moora.
• Serija Legija vesolja (1934-1982) Jacka Williamsona.

1940s

• The Secret of Sinharat, People of the Talisman in še enajst zgodb, ki jih je med letoma 1940 in 1964 objavila Leigh Brackett.
• "Heredity" (1941), kratka zgodba Isaaca Asimova
• Robert A. Heinlein Zeleni griči Zemlje (1947)
• Robert A. HeinleinRdeči planet (1949)
• Robert A. Heinlein The Rolling Stones (1952)
• Robert A. HeinleinPodkainen z Marsa (1962)
• Seetee Ship (1949) in Seetee Shock (1950) Jacka Williamsona

50. in zgodnja 60. leta prejšnjega stoletja

• Geneza (zgodba) (1951), avtor H. Beam Piper (glej [1],).
• "Vsejezični" (1957), H. Beam Piper
• Marsov pesek (1951) Arthurja C. Clarkea
• David Starr, Space Ranger (1952), ki ga je Isaac Asimov napisal kot Paul French.
• Marsovska pot (1952), Isaac Asimov
• "One in Three Hundred" (1954), J. T. McIntosh
• "The Badge of Infamy" (1957), Lester Del Rey
• Titanove sirene Kurta Vonneguta (1959)
• Serija Perry Rhodan (1961- ) (v nemščini)
• "A Rose for Ecclesiastes" (1963), Roger Zelazny
• Philip K. Dick Marsovski časovni zdrs (1964)
• Philip K. Dick The Three Stigmata of Palmer Eldritch (1965)).
• Philip K. Dick Destinacija Mars (1963)

šestdeseta leta in pozneje

Vesoljske sonde Mariner in Viking so od leta 1965 naprej razkrivale, da so kanali iluzija in da je marsovsko okolje izjemno neprijazno za življenje. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo treba opustiti zamisli o kanalih in starodavnih civilizacijah.

Avtorji so kmalu začeli pisati zgodbe o novem Marsu (pogosto so ga obravnavali kot puščavski planet). V večini teh del se ljudje trudijo ukrotiti planet, v nekaterih pa se omenja teraformacija (uporaba tehnologije za preoblikovanje okolja na planetu).

Pogosta tema, zlasti med ameriškimi pisatelji, je marsovska kolonija, ki se bori za neodvisnost od Zemlje. Pojavila se je že v Heinleinovem Rdečem planetu in je glavni element zapleta v romanu Grega Beara Moving Mars in trilogiji Kim Stanleyja Robinsona Mars. Je tudi del zapleta filma Total Recall in televizijske serije Babilon 5. Ta koncept uporabljajo tudi številne videoigre, na primer seriji Red Faction in Zone of the Enders. Zgodovinski upor Marsa proti Zemlji je omenjen tudi v seriji romanov Zvezdne steze.

V desetletjih po Marinerju in Apollu je nekoč priljubljen podžanr realističnih zgodb o prvi odpravi na Mars izginil iz mode, verjetno zaradi neuspešnega nadaljevanja programa Apollo na Marsu. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je prišlo do oživitve in ponovnega oblikovanja realističnih romanov o odpravah na Mars. Prva romana v tej renesansi sta bila roman Beachhead Jacka Williamsona in roman Mars Bena Bove (oba 1992), ki sta predvidevala obsežne odprave na Mars v skladu z razmišljanjem devetdesetih let. Sledili so jima Gregory Benford z romanom The Martian Race (1999), Geoffrey A. Landis z romanom Mars Crossing (2000) in Robert Zubrin z romanom First Landing (2002), ki so kot izhodišče vzeli manjše in bolj osredotočene strategije odprav, razvite v poznih devetdesetih letih, ki so večinoma temeljile na konceptih projekta Mars Direct.

Konec šestdesetih in sedemdeseta leta

• Larry Niven Zgodbe iz znanega vesolja (1964- )
• Die Erde ist nah: die Marsexpedition (1970), Ludek Pesek, v angleščini objavljeno kot The Earth is Near (1973)
• Police Your Planet (1975), Lester Del Rey
• Rojstvo ognja (1976), Jerry Pournelle
• Man Plus (1976) Frederika Pohla se astronavt spremeni v kiborga, ki lahko živi na Marsu.
• Daljni klic Gordona R. Dicksona

1980s

• "Ananke" (1982), Stanisław Lem (zgodba v zbirki Več zgodb pilota Pirxa)
• Watchmen (1985), Alan Moore in Dave Gibbons
• The Forge of God (1987), Greg Bear.
• Cesta v puščavo (1988) Iana McDonalda i
• serija Draka (1989-)
• Venus Prime (1989) Tretja knjiga iz serije: Skrivaj in išči se dogaja na Marsu.

1990s

• Terry Bisson Potovanje na Rdeči planet (1990)
• trilogija o Marsu Kima Stanleyja Robinsona (Rdeči Mars, Zeleni Mars, Modri Mars, 1992-1996)
• Kim Stanley Robinson: The Memory of Whiteness (1985).
• Mars (1992), Vrnitev na Mars (1999) in Življenje na Marsu (2008) Bena Bove iz serije Grand Tour.
• Moving Mars (1993), Greg Bear
• Rdeči prah (1993), Paul J. McAuley
• Svetli glasniki (1995), Gentry Lee
• Voyage (1996), Stephen Baxter
• Marsovo podzemlje (1997), William K. Hartmann
• Olympus Mons (1998), Bud Sparhawk
• Beige Planet Mars (1998), Lance Parkin in Mark Clapham
• Semper Mars (1998) Iana Douglasa
• "Mars ni kraj za otroke" (1999), Mary A. Turzillo
• Marsovska dirka (1999), Gregory Benford
• Brian Aldiss in Roger Penrose: Beli Mars (1999)

21. stoletje

• Mars Crossing (2000), Geoffrey A. Landis
• "Veliki marsovski zid" (2000), Alastair Reynolds
• Prvi pristanek (2002), Robert Zubrin
• Mars je prizorišče zadnje od treh nedavnih vesoljskih oper Johna Barnesa: V dvorani marsovskega kralja (2003). Barnes je na Mars postavil tudi enega od dveh romanov Vojna memov: Nebo tako veliko in črno (2002).
• "Falling Onto Mars", Geoffrey A. Landis
• Serija Ilium/Olimpus (2003- ), Dan Simmons
• Zgodbe Caitlín R. Kiernan:
• "Bradbury Weather" (2005)
• "Zero Summer" (2007)
• "Odlomek iz knjige Spomini Marsovca Demirepa" (2007).
• Staromodno marsovsko dekle (2004), avtorica Mary A. Turzillo
• Novo mobilno poročilo Gundam Wing: Sumisawa: Frozen Teardrop (2010-ongoing) Katsuyuki Sumisawa je roman, nadaljevanje anime serije Gundam Wing, ki se dogaja predvsem na teraformiranem Marsu.
• Kvantni tat (2010), avtor: Hannu Rajaniemi

Nostalgična fikcija o Marsu

Številna dela po Marinerju so poklon starejši fazi marsovske fikcije, saj zaobidejo znanstveno sliko suhega in neživljenjskega Marsa z nedihljivim ozračjem s pomočjo znanstvenofantastičnih splošnih elementov, kot so predstavljanje njegove prihodnje teraformacije ali ustvarjanje alternativnih različic Marsa, kjer so Burroughsov Barsoom, Bradburyjeve Marsovske kronike ali Vojna svetov dobesedna resnica.

• Serija Svet nivojev Philipa Joséja Farmerja (1965-1993)
• Nekatere serije o meču in planetu, kot sta trilogija Kane of Old Mars (1965) Michaela Moorcocka in Skrivnosti Marsa (1973-1984) Lina Carterja, so namenoma anahronistični poklon prejšnjim vizijam Marsa, zlasti Burroughsovi.
• Robert A. Heinlein: Heinelinstein: Število zveri (1980)
• Svet razlik (1990), Harry Turtledove
• S. M. Stirling v seriji Lords of Creation (Gospodarji stvarstva), ki vključuje knjigo In the Courts of the Crimson Kings (Na dvoriščih škrlatnih kraljev) in Mars.
• Larry Niven: (1999)
• "Larklight" (2006), zgodba Phillipa Reeva

Comics

• V stripu Watchmen Alana Moora in Dava Gibbonsa Dr. Manhattan obišče Mars in Olympus Mons ter občuduje njegove značilnosti. Tja odpelje svoje dekle, kmalu zatem pa odide v drugo galaksijo.
• V seriji 2000 AD V. C. s je krater Olympus Mons prekrit z ogromno kupolo, da bi ohranil atmosfero kot glavno naselje na planetu.
• Več zgodb lika Martian Manhunter v stripu DC Comics se dogaja na Marsu, Manhunter pa je Marsovec. Večino zelenih Marsovcev je iztrebila kuga, čeprav še vedno obstajajo bolj neusmiljeni beli Marsovci. Marsovci so bili med najmočnejšimi rasami v vesolju, sposobni telepatije, spreminjanja oblik in letenja, čeprav imajo odpor do ognja.
• V najnovejši številki spletnega stripa Dr. McNinja je Drakula razkril, da je odkril zdravilo za raka in ga skril na Marsu.
• V stripih o Čudežni ženski pred krizo je bil Mars baza boga Marsa (glej Ares). Duhovi umrlih z različnih planetov so bili odpeljani na Mars in dobili nova telesa za delo. Knez prevar je glavni zlikovec tega sveta, ki upravlja tovarno laži in večkrat poskuša vdreti na Zemljo.
• Januarja in februarja 1950 Superman odpotuje na Mars, da bi igralcu in režiserju Orsonu Wellesu pomagal razbiti zaroto marsovskega diktatorja Martlerja, ki želi "z blitzkriegom zavzeti sončni sistem" in osvojiti Zemljo (S št. 62/1: "Black Magic on Mars!").
• V Zgodbah za osuplost (Tales to Astonish, št. 2, 1959) "Moja naloga: V zgodbi "Moja naloga: ujeti Marsovca" profesor, ki odkrije prazno vesoljsko plovilo nezemljanov, najame zasebnega detektiva, da bi našel potnika, ko ga nihče drug ne želi poslušati.
• V Zgodbah za osuplost #3 (1959) "Odkril sem ljudi z Marsa" moški iz leta 1990 med patruljiranjem po obali in iskanjem komunističnih vohunov odkrije marsovsko vesoljsko plovilo.
• V mangi in animi Sailor Moon, ki sta izšli leta 1992, so v srebrnem tisočletju na Marsu živeli bojeviti potomci grškega boga Aresa. Lik Rei Hino je sodobni Aresov potomec in je Sailor Mars. Vsi njeni napadi temeljijo na ognju. Tako kot drugi planeti v sodobnem sončnem sistemu tudi Mars ni več naseljen.
• V stripu Calvin in Hobbes: Hobbes in Calvin potujeta na Mars, ker je Zemlja preveč onesnažena.
• V Marvelovi družini št. 36 se je izkazalo, da na Marsu živi bojevita in zahrbtna rasa, ki spominja na vojaške diktatorje iz štiridesetih let prejšnjega stoletja. Po porazu se pridružijo Vsiljivcem iz Neskončnosti (glej Seznam sovražnikov Kapitana Marvela (DC Comics)) pri njihovem poskusu uničenja Osončja, vendar jih premagajo in pošljejo nazaj na Mars, Vsiljivce pa zaprejo in uničijo.

Marsovci v fikciji

Marsovec je priljubljen lik klasične znanstvene fantastike; pogosto ga najdemo daleč od njegovega domačega planeta, pogosto je napadal Zemljo, včasih pa je bil preprosto osamljen lik, ki je predstavljal tujca iz svoje okolice. Marsovci, razen človeških bitij, presajenih na Mars, so po Marinerju postali redki v fikciji, razen v primerih namerne nostalgije - pogosteje v nekaterih žanrih, kot so stripi in animirani filmi, kot v pisani literaturi.