Matt Baker — ameriški risar stripov, avtor Phantom Lady (1921–1959)

Matt Baker — legendarni ameriški risar zlate dobe, ustvarjalec Phantom Lady, avtor zgodnjega grafičnega romana "It Rhymes with Lust" in član Eisnerjeve dvorane slavnih.

Clarence Matthew Baker (10. december 1921 – 11. avgust 1959) je bil ameriški risar stripov. Najbolj znan je po tem, da je narisal kostumirano zločinsko borko Phantom Lady. Baker je bil dejaven v zlati dobi stripov v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Narisal je tudi zgodnjo obliko grafičnega romana, slikanico It Rhymes with Lust (1950) založbe St. John Publications. Njegova posebnost je bila umetnost dobrih deklet, stripovski in risarski podžanr.^{[ je treba pojasniti]} Baker je bil leta 2009 sprejet v Dvorano slavnih stripov Willa Eisnerja.

Življenjska in delovna pot

Baker je v štiridesetih letih sodeloval z več založbami in ustvarjal za različne serije ter izkazal izjemen občutek za oblikovanje ženskih likov. Njegovo delo je izstopalo po čisti, elegantni liniji, občutku za obliko in drami ter sposobnosti upodobiti modne kroje in poze, ki so bralcem pustile močan vtis.

Phantom Lady in vpliv

Prepoznavnost mu je prinesla predvsem risba Phantom Lady, pri kateri je združil cinematično kompozicijo in estetsko upodobitev protagonista. Bakerjev stil je pogosto opisovan kot prefinjen in hkrati izrazit — njegovi liki so bili lepi, dinamični in sugestivni, kar je močno vplivalo na razvoj t. i. "good girl art". Nekatere njegove ilustracije so postale ikonične in so prispevale tudi k razpravam o vplivu stripov na družbo v petdesetih letih.

It Rhymes with Lust in zgodnji grafični roman

Kot ilustrator slikanice It Rhymes with Lust (1950) se je Baker podpisal pod delo, ki ga sodobniki in poznejši kritiki pogosto navajajo kot predhodnika grafičnega romana — zaradi dolge, samostojne pripovedi in bolj zrelega pripovednega pristopa v primerjavi z običajnimi serijami tistega časa.

Stil in pomembnejši prispevki

• Prepoznaven izraz čiste, tekoče risarske linije in poudarek na ženski lepoti.
• Vpliv na naslednje generacije risarjev, zlasti tiste, ki so razvijali ilustrativne in glamurozne pristope v stripu.
• Prispevek k razvoju daljših, samostojnih stripovnih pripovedi, ki so kasneje prešli v obliko grafičnega romana.

Osebno in zapuščina

Baker je umrl leta 1959, vendar njegovo delo živi naprej v ponatisih, študijah o zgodovini stripa in razstavah. Leta 2009 je bil vključen v Dvorano slavnih stripov Willa Eisnerja, kar potrjuje njegovo pomembno mesto v zgodovini ameriškega stripa. Kot eden redkih afroameriških risarjev svojega časa je tudi njegova prisotnost v panogi kulturno in zgodovinsko pomembna.

Za podrobnejše biografske podatke ali seznam del so pogosto na voljo specializirane bibliografije in arhivi, ki dokumentirajo Bakerjevo delovanje v različnih založbah in naslovih iz zlate dobe stripov.

Išči po črki