Max Wertheimer (1880–1943) — soustanovitelj geštalt psihologije

Max Wertheimer (1880–1943) — soustanovitelj geštalt psihologije; pionir produktivnega in vizualnega mišljenja ter ključna figura moderne psihologije.

Max Wertheimer (Praga, 15. april 1880 – New Rochelle, New York, 12. oktober 1943) je bil eden od treh soustanoviteljev geštalt psihologije, skupaj s Kurtom Koffko in Wolfgangom Köhlerjem. Znan je po svojih eksperimentalnih raziskavah zaznave in po uveljavitvi temeljnih geštalt načel, ki poudarjajo, da je zaznava organizirana v smiselne, celostne oblike, ne le kot vsota posameznih delov.

Življenjska pot in akademsko delo

Wertheimer je del svoje akademske kariere preživel v Nemčiji; med letoma 1929 in 1933 je bil profesor na univerzi v Frankfurtu. Ko je Adolf Hitler leta 1933 postal kancler tretjega rajha, je Wertheimerju, kot mnogim judovskim znanstvenikom in nasprotnikom režima, postalo jasno, da mora zapustiti Nemčijo. Emigriral je v Združene države in sprejel ponudbo za poučevanje na New School for Social Research v New Yorku (v izvirnem besedilu naveden preprosto kot New School).

Glavne raziskave in ideje

Ena njegovih najbolj znanih ugotovitev je opis tako imenovanega phi-fenomena — iluzije gibanja, ki nastane, ko sta dve svetlobni prikazovanji v hitrem zaporedju zaznani kot premikajoča se točka. Ta eksperiment (klasičen prispevek iz leta 1912) je bil ključen za utemeljitev geštaltističnega stališča, da se gibanje in druge kakovosti zaznave pojavljajo kot lastnosti celote, ne pa kot preprosta seštevanja stimulov.

Wertheimer je raziskoval tudi reševanje problemov in razliko med tako imenovanim produktivnim in reproduktivnim mišljenjem. Produktivno mišljenje pomeni uvidno, ustvarjalno prestrukturiranje problema — spremembo celostne organizacije elementov — medtem ko reproduktivno mišljenje temelji na ponovitvi že znanih postopkov in navadnem reševanju po vzorcu. S tem je Wertheimer izpostavil razliko med učenjem z vprašanjem in učenjem preko poskus- napak (tried-and-error), kar je imelo velik vpliv na teorije učenja in pedagoške prakse.

Prispevki geštalt teorije in vpliv

• Wertheimer je prispeval k formulaciji geštalt načel zaznave, kot so načelo pregnanz (tendenca do najbolj enostavne in simetrične organizacije), figura-ozadje, bližina, podobnost, zaprtost in kontinuiteta. Ta načela so še danes pomembna v psihologiji zaznave, oblikovanju uporabniških vmesnikov, umetnosti in industrijskem oblikovanju.
• Geštalt pristop je v psihologijo vnesel poudarek na celostno organizacijo izkušenj in spodbudil nadaljnje raziskave kognitivnih procesov, vizualne percepcije in problema reševanja.
• Wertheimerjevo delo je vplivalo tudi na poznejše smeri v psihologiji, vključno s kognitivno psihologijo in raziskavami uvida v reševanju problemov.

Delo v ZDA, knjiga in smrt

V New Yorku je Wertheimer nadaljeval raziskovanje reševanja problemov, torej t. i. "produktivnega razmišljanja". Večina problemov, ki jih je obravnaval v svoji zadnji knjigi, je temeljila na geometrijskih diagramih in vizualnih prestrukturiranjih; zaradi tega so bila reševanja delno vizualna in pogosto temeljila na spremembi celostne organizacije problema. Ta tema je prežemala veliko geštaltističnega dela in jasno ločila njihov pristop od bolj asociativnih ali behaviorističnih pristopov.

Wertheimer je svojo edino knjigo dokončal konec septembra 1943. Le tri tedne pozneje je nenadoma umrl zaradi srčnega napada. Pokopan je na pokopališču Beechwood v New Rochellu v New Yorku. Njegovo delo je bilo pogosto objavljeno tudi po njegovi smrti in je ostalo temeljno za razumevanje zaznave, učenja in kreativnega mišljenja.

Čeprav je Wertheimer zapustil razmeroma majhen samostojen opus v primerjavi z nekaterimi drugimi avtorji, je njegov vpliv — prek geštalt teorije in njenih praktičnih ter teoretičnih posledic — trajen in se še vedno preučuje v sodobni psihologiji ter sorodnih disciplinah.

Phi pojav

Fenomen phi je optična iluzija, ki jo je leta 1912 opisal Wertheimer in pri kateri je obstojnost vida izkoristil kinematografski film, ki ga je leta 1916 uporabil Hugo Münsterberg. Ta optična iluzija temelji na načelu, da je človeško oko sposobno zaznati gibanje iz delov informacij, na primer zaporedja slik. Z drugimi besedami, iz diaprojekcije skupine zamrznjenih slik z določeno hitrostjo slik na sekundo opazimo stalno gibanje.

Pri pojavu phi nam zaporedje slik povzroči občutek gibanja. To ni dejanska postavitev, ki jo je uporabil Wertheimer, vendar je zamisel podobna.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Max Wertheimer?

V: Kje je Wertheimer poučeval?

V: Zakaj je Wertheimer zapustil Nemčijo?

V: Kam je šel Wertheimer po odhodu iz Nemčije?

V: Kaj je Wertheimer raziskoval v New Yorku?

V: O čem je bila Wertheimerjeva edina knjiga?

V: Kdaj je Wertheimer umrl in kje je pokopan?

Išči po črki