MiG-25 Foxbat sovjetsko nadzvočno bojno letalo z zmogljivostmi in zgodovino
MiG-25 Foxbat je visoko‑hitrostno sovjetsko večnamensko letalo, ki so ga razvili v konstrukcijskem biroju Mikojan. Namenjeno je bilo predvsem kot interceptor in izviđalno (reconnaissance) letalo — za odkrivanje in napadanje sovražnih letal na veliki višini in pri zelo visokih hitrostih. Prvi polet prototipa je bil opravljen leta 1964, v serijsko uporabo pa je vstopilo okoli leta 1970. Leta 1976 je znan primer, ko je sovjetski pilot Viktor Belenko z MiG‑25 zapustil Sovjetsko zvezo in z letalom odletel na Japonsko, kjer so ga preučevali zahodni strokovnjaki — ta dogodek je pomembno razkril številne podrobnosti o sovjetski tehnologiji.
Oblikovanje in konstrukcija
MiG‑25 je zasnovan za letenje v zgornjih plasteh atmosfere in za zelo velike hitrosti, zato je imel posebno pozornost namenjeno materiali in pogonskemu sklopu. Okvir letala in številni deli so izdelani iz nerjavečih jekel in visokotemperaturnih zlitin (delno tudi iz titana), ker se zaradi trenja ob visokih hitrostih površine zelo segrevajo. Pognan je z dvema mogočnima turboventilatorskima motorjema Tumanski R‑15, ki zagotavljata velike potiske za vzdrževanje nadzvočnih hitrosti.
Zmogljivosti
Glavna prednost MiG‑25 je bila hitrost in leta na veliki višini. V praksi je bila operativna hitrost običajno omejena okoli Mach 2,8, čeprav so bili zabeleženi trenutki do okoli Mach 3,2 — takšni preleti pa lahko povzročijo poškodbe motorjev in struktur letala, zato so bili skrajni rezi uporabljeni le za kratek čas. Letna meja (service ceiling) je bila zelo visoka, kar je omogočalo delo nad večino sodobnih takratnih letal. Letalo je imelo tudi zmogljiv radarski sistem za odkrivanje ciljev na veliki razdalji, zaradi česar je bilo primerno za lov na visoko leteče strateške cilje, kot so bili bombniki in rekognoscenčna letala.
Oborožitev in variantnost
MiG‑25 je bil izdelan v več različicah: interceptor (MiG‑25P in kasnejše modifikacije), izvidnik (MiG‑25R) in dvosedi za usposabljanje. Kot interceptor je bil oborožen predvsem z zračno‑zračnimi raketami serije R‑40 (znane tudi kot AA‑6 'Acrid'), ki so bile na voljo v radarsko vodenih in toplotno iskalnih različicah. Tipična nosilnost za bojno nalogo je bila do nekaj raket — v praksi se uporabljajo kombinacije radarnih in infrardečih izvodov glede na namen naloge. Izvidniške verzije so namesto raket nosile kamere, radarne in infrardeče senzorje ter druge opazovalne naprave.
Operativna zgodovina
MiG‑25 je bil pomemben del sovjetskega ključnega odgovora na ameriške visoko‑hitrostne in visoko‑letoče platforme v času hladne vojne. Uporabljali so ga predvsem v Sovjetski armadi, izvozna različica pa je prišla tudi v roke zavezniškim in nevtralnim državam — med prejemnicami so bile države v Aziji in na Bližnjem vzhodu. Znani so primeri uporabe v različnih regionalnih konfliktih, čeprav je bila njegova glavna naloga odvračanje in zračno patruljiranje na velikih višinah.
Pomembni dogodki in vpliv
Defekt pilotov, kot je bil primer leta 1976, in poznejše analize razstavljenih primerkov so Zahodu omogočili boljše razumevanje sovjetske letalske tehnologije in vplivali na razvoj taktik in protizračnih sistemov. MiG‑25 je zaradi svoje hitrosti postal simbol tehnološke tekme hladne vojne in sprožil izboljšave tako pri sovjetskih kot zahodnih konstrukcijah.
Status danes
MiG‑25 je z leti postopoma nadomestil modernejši MiG‑31 Foxhound, ki je zasnovan kot hitrejši, z daljšim radijem zaznavanja in bolj napredno elektroniko ter oborožitvijo. Večina MiG‑25 je bila sčasoma upokojena ali uporabljena kot muzejski eksponat, čeprav so bili v službi pri nekaterih državah še dalj časa po koncu hladne vojne. Njegov pomen ostaja v zgodovini letalstva kot tipičen primer letala, zasnovanega za ekstremne hitrosti in visoke višine, ter kot mejnik v razvoju taktičnega zračnega bojevanja in rekognoscence.
Zaključek: MiG‑25 Foxbat je bilo eno najbolj dramatičnih in prepoznavnih letal hladne vojne — hitro, robustno in zasnovano za posebne naloge, ki je vplivalo na razvoj zračnih taktik in letalskih konstrukcij v drugi polovici 20. stoletja.
Ruski MiG-25
Sorodne strani
- F-15 Eagle
| · v · t · e Letala Mikojan in Gurevič (MiG) | |
| Bojevniki, | |
| Napad |
|
| Izvidništvo |
|
| Trenerji |
|
| Eksperimentalni |
|
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je MiG-25 Foxbat?
O: MiG-25 Foxbat je hitro bojno letalo, ki ga je izdelalo rusko letalsko podjetje Mikojan.
V: Kakšen je njegov glavni cilj?
O: Njegov glavni cilj je napadati sovražnike pri veliki hitrosti in na veliki višini.
V: Kdaj je prvič poletelo?
O: Prvič je poletelo leta 1964, predstavljeno pa je bilo leta 1970.
V: Kako hitro lahko leti MiG-25?
O: Lahko doseže hitrost Mach 3,2 (3,2-kratnik hitrosti zvoka).
V: Kaj se zgodi, če leti prehitro?
O: Če letalo leti tako hitro, se lahko uničijo motorji.
V: Koliko raket lahko nosi?
O: Lahko nosi 4 radarsko vodene rakete in 4 rakete za iskanje toplote.
V: Ali ga še vedno uporabljajo?
O: Zdaj ga nadomešča letalo MiG-31 Foxhound, vendar ga malo uporabljajo v drugih državah.
