Mortier de 12 pouces Gribeauval (12-palčni minomet Gribeauval) je bil francoski minomet, predvsem zasnovan za obleganja in obalno obrambo. Izdelan je bil v okviru reform artilerije po sistemu Gribeauval, ki ga je razvil Jean Baptiste Vaquette de Gribeauval. Bil je del oblegalne artilerije in je bil namenjen izstreljevanju velikih krogel ali eksplozivnih bomb v visokem loku čez obzidja. Mero minometa določa premer krogle; 12 pouce (palcev) po francoskem starodavnem merilnem sistemu, kjer je 1 pouce enak 2,707 cm, pomeni premer približno 32,5 cm.
Tehnična zasnova in proizvodnja
Sistem Gribeauval je vključeval več tehničnih in organizacijskih reform: standardizacijo kalibrov, olajšana in bolje uravnotežena nosila (brezširinske kočije) ter izboljšave v proizvodnji cevi in obdelavi. Izboljšane metode litja in vrtanja so omogočile natančnejše in lažje cevi, kar je povečalo mobilnost in natančnost artilerije v primerjavi s starejšimi modeli. Minomet Mortier de 12 pouces je imel značilno valjasto komoro ("chambre cylindrique"), kar je bilo v tistem času učinkovito, a je povzročalo hitrejšo obrabo notranjosti komore pri daljši uporabi.
Uporaba in taktika
Takšni minometi so bili primarno namenjeni oblegalnim operacijam: izstreljevali so težke, običajno votle krogle ali eksplozivne bombe, ki so ob udarcu raznesle škodo znotraj utrjenih položajev. Visok izstreljevalni kot je omogočal zadetek za obzidje oziroma v notranjost utrdb, kjer so običajne topovske krogle težje dosegle cilje. Poleg tega so se uporabljali tudi za metanje vnetljivih nabojev, »carcasses« in drugih posebnih nabojev za povzročanje požarov ter demoralizacijo obrambe.
Zgodovinska raba
Mortier de 12 pouces Gribeauval je bil prvič zabeležen med ameriško revolucionarno vojno v letih 1780–82, ko so ga francoske sile uporabile med obleganjem Yorktowna leta 1781 v podporo saveznikom, kar je bila pomembna epizoda v združevanju ameriških, francoskih in drugih sil proti britanskim vrstam. Kasneje je ta tip minometa služil v vojaških spopadih med francosko revolucijo, vse do napolenskih vojn, kjer so bili takšni minometi del oblegalne artilerije in utrditev.
Komora in razvoj — prehod na Gomerjev sistem
Valjasta komora Mortier de 12 pouces je bila sprva zadovoljiva, a se je pri intenzivni uporabi hitreje obrabljala. Poznejši razvoj je prinesel Gomerjev sistem, ki je uporabljal stožčasto komoro ("chambre conique" ali "chambre Gomer"). Ta zasnova je izboljšala razporeditev plina in tlak v cevi, zmanjšala obrabo komore in omogočila bolj zanesljive izstrelke — zato je valjasta komora postopoma izpodrinjena.
Namestitev, posadka in mobilnost
12-palčni minometi so bili težki in so zahtevali posebno opremo za premikanje: močne konjske igre, vozičke in včasih posebne žlebaste lesene ali kovinske postavitve. V obleganjih so jih postavljali na začasne platforme za stabilnost in natančnost. Ko so služili v obalni obrambi, so jih včasih pritrjevali na trdne kovinske platforme, torej so postali del fiksnih utrdb in baterij, kjer je bila potreba po kratkem dosegu in močnem padcu izstrela še posebej velika.
Vpliv in poznejša usoda
Mortier de 12 pouces Gribeauval je bil pomemben element prehoda v sodobnejše oblegalne metode 18. in zgodnjega 19. stoletja. Njegove prednosti — standardizacija, relativna lahkost in učinkovitost pri obleganjih — so vplivale na artilerijsko taktiko tistega obdobja. S prihodom novih materialov, rifliranja cevi, izboljšanih polnil in drugačnih zasnov komor ter kasneje eksplozivnih in strukturnih sprememb v utrdbah so klasični morterji postopoma postali manj razširjeni; vendar so ostali v uporabi tam, kjer so bile potrebne zmogljive nizko-dometne izstrelitve v visokem loku.
Povzetek: Mortier de 12 pouces Gribeauval je bil značilen predstavnik francoskega oblegalnega arzenala iz obdobja Gribeauvalovih reform — velik, učinkovit minomet za metanje težkih bomb v visokem loku, uporabljen na ključnih bojiščih poznega 18. in zgodnjega 19. stoletja. Njegova valjasta komora je pokazala prednosti in omejitve, ki jih je pozneje rešila Gomerjeva stožčasta zasnova.
