Aspergillus flavus — patogen, proizvajalec aflatoksinov in tveganje za zdravje
Aspergillus flavus — nevaren patogen in proizvajalec aflatoksinov; kontaminira žita in oreščke, povzroča aspergilozo in povečuje tveganje za raka jeter ter resne zdravstvene zaplete.
Aspergillus flavus je široko razširjena kuhinjska in okoljska gliva, ki je lahko potencialno nevaren patogen za ljudi in živali. Kot saprofit raste v tleh in na organskih ostankih, pogosto pa kolonizira tudi žitna zrnja, stročnice in drevesne oreščke. Razvoj te vrste pogostejši v toplem in vlažnem podnebju; močnejšo rast spodbujata visoka temperatura in povečana vlažnost zraka ali pridelka.
Toksični izdelki (aflatoksini) in tveganje za zdravje
Poleg povzročanja okužb pred spravilom in po njem, številni sevi proizvajajo strupene spojine, znane kot mikotoksini. Pri A. flavus so najpomembnejši aflatoksini (predvsem aflatoksin B1, pa tudi B2, G1 in G2). Aflatoksin B1 je med njimi najbolj toksičen in močno karcinogen za jetra.
Če jih zaužijemo, so ti toksini strupeni za sesalce. Dolgotrajna izpostavljenost manjšim odmerkom poveča tveganje za kronične bolezni, zlasti za razvoj raka na jetrih (hepatocelularni karcinom). Tveganje je še večje pri osebah, okuženih s hepatitisom B ali C, saj kombinacija dejavnikov povečuje raka na jetrih. Visoki odmerki aflatoksinov lahko povzročijo akutno aflatoksikozo — hitro napredujoče okvare jeter, z bruhanjem, zlatenico, krvavenjem in v hujših primerih smrtjo.
Aspergiloza in druge klinične manifestacije
A. flavus je tudi človeški in živalski patogen. Pri sesalcih lahko povzroči invazivne okužbe (aspergilozo), še posebej pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom (npr. bolniki po presaditvah, z nekatere oblike kemoterapije, s hudimi kroničnimi boleznimi). Oblike aspergiloze vključujejo alergične odzive (npr. alergijska bronhopulmonalna aspergiloza), lokalizirane nosno-sinusne ali kožne okužbe ter invazivne pljučne ali sistemske okužbe, ki lahko ogrozijo življenje.
Pri bolnikih z invazivno aspergilozo so najpogostejši simptomi kašelj, zatekanje dihal, vročina, bolečine v prsih in v hujših primerih odpoved organov. Zdravljenje običajno vključuje protiglivična zdravila (npr. vorikonazol kot pogosto prvoizbira, alternativno amphotericin B, itrakonazol, posakonazol) in, kjer je mogoče, izboljšanje imunske obrambe gostitelja.
Okužba hrane, posledice v živinoreji in pridelovalna varnost
A. flavus pogosto kontaminira hrano še pred spravilom ali med neustreznim shranjevanjem. Najbolj ogroženi so koruza, arašidi, oreški (npr. mandlji, pistacije), in semena kot so bombažna semena. Okužena krma lahko privede do zastrupitev pri živalih, zmanjšane proizvodnje in večje občutljivosti za bolezni.
Preprečevanje kontaminacije vključuje dobre kmetijske prakse (pravilno setev in gnojenje, upoštevanje kolobarjenja), pravočasen in nepoškodovan žetev, hitro sušenje pridelkov na nizko relativno vlažnost (običajno pod pragom, pri katerem se *A. flavus* ne razvija), ter primeren hladno-suh skladiščni režim. Po spravilu pomagajo sortiranje in odstranjevanje vidno plesnivih zrn, nadzor škodljivcev, ter pravilno prezračevanje in nadzor vlage v skladiščih.
V praksi se uporabljajo tudi tehnike zmanjševanja toksinov, npr. termična obdelava, kemična dekontaminacija (npr. amonizacija pri krmi) in biološke metode: v nekaterih regijah se uporablja aplikacija ne-toksigeneških sevov A. flavus (biokontrola), ki tekmujejo z toksigenimi sevii in zmanjšujejo nastanek aflatoksinov na polju (primeri sevov so AF36, NRRL 21882 in drugi).
Diagnoza, monitoring in regulacija
Prepoznavanje aflatoksinov v hrani in krmi poteka z različnimi metodami: hitri testi (imunološki testi/ELISA), in bolj natančne kvantifikacije z visokozmogljivo kapljično kromatografijo (HPLC) ali masno spektrometrijo. Zaradi zdravstvenega tveganja so v večini držav sprejeti mejni standardi za vsebnost aflatoksinov v hrani in krmi; v praksi se določajo mejne vrednosti in izvajajo nadzori uvoza ter redno vzorčenje pridelkov.
Priporočila za potrošnike in delavce
- Izogibajte se uživanju vidno plesnivih ali slabih oreščkov, semen in drugih pridelkov.
- Shranite žita, oreščke in semena v suhem, hladnem in dobro prezračevanem okolju; redno pregledujte skladišča.
- V kuhinji ločujte in odstranite poškodovane ali plesnive dele pridelkov; pri dvomih hrano raje zavrzite.
- Delavci, ki delajo z žiti in oreščki, naj uporabljajo zaščitne maske in dobro prezračevanje, saj vdihavanje spor lahko povzroči respiratorne ali alergijske težave.
Zaključek
A. flavus je okoljska gliva z dvojno naravo: je pomemben razkrojevalec organskih snovi, hkrati pa predstavlja tveganje kot patogen in proizvajalec aflatoksinov. Največje tveganje za zdravje ljudi in živali izhaja iz zaužitja aflatoksinov in iz invazivnih okužb pri imunokompromitiranih osebah. Učinkovita preventiva vključuje dobre pridelovalne in skladiščne prakse, nadzor vsebnosti toksinov ter ustrezno regulacijo in monitoring.
Kako smrtonosna je?
Leta 1960 je na neki angleški kmetiji poginilo približno 100.000 puranov. Vzrok smrti je bil glavni vir hrane, arašidova moka. Okuženi so bili z A. flavus. Kulturo so izolirali, jo gojili v čisti kulturi in okužili podskupino zdravih puranov. Izolat čiste kulture je povzročil smrt zdravih puranov. Našli so se štiri strupene kemikalije (aflatoksini).
Obdukcije Turkov so pokazale, da so aflatoksini usmerjeni v jetra in bodisi popolnoma uničijo celice tkiva bodisi povzročijo nastanek tumorja. Razviti so bili novi standardi za proizvodnjo hrane za prehrano ljudi, kar je povzročilo povečanje stroškov.
Upravljanje pridelka
Da žita in stročnice ostanejo brez okužbe z A. flavus, je treba nekaj stvari storiti pred žetvijo, med njo in po njej. Vlažnost mora biti pod 11,5 %. Temperaturo v skladiščnih enotah je treba vzdrževati na čim nižji ravni: patogen ne more rasti pod 5 °C. Nizka temperatura upočasni dihanje in zmanjša vlažnost.
Fumigacija zmanjša število žuželk in pršic, ki sicer pripomorejo k širjenju patogena. Tudi odstranjevanje starih, nezrelih, poškodovanih in polomljenih semen ter čistoča preprečujejo širjenje patogena.
Biološki nadzor
Kvas
Za zaščito drevesnih oreščkov in koruze, ki jih je napadel A. flavus, zdravljenje rastlin s kvasovko Pichia anomala zmanjša rast A. flavusa. Tretiranje dreves pistacije s kvasovko P. anomala je zaviralo rast A. flavus do 97 % v primerjavi z netretiranimi drevesi. [1] Kvasovka uspešno tekmuje z A. flavus za prostor in hranilne snovi ter na koncu omeji rast A. flavus.
A.flavus AF36
Dobra novica je, da obstaja neškodljiv sev, ki preglasi patogene seve.
Aspergillus flavus sev AF36 ni rakotvoren in ne vsebuje toksinov. Uporablja se kot aktivna sestavina v pesticidih. AF36 je glivični antagonist in se uporablja kot komercialna biološka kontrola za bombaž in koruzo, da se zmanjša izpostavljenost aflatoksinu. AF36 se goji na sterilnih semenih, ki služijo kot nosilec in vir hranil. Po nanosu in kolonizaciji semena, na katerih raste AF36, prekašajo seve A. flavus, ki proizvajajo aflatoksin. Pri širjenju spor, ki ne vsebujejo aflatoksinov, pomagajo veter in žuželke.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Aspergillus flavus?
O: Aspergillus flavus je gliva, ki je zelo razširjena in potencialno nevarna.
V: Kje raste Aspergillus flavus?
O: Aspergillus flavus raste v tleh kot saprofit, raste pa tudi na žitnih zrnih, stročnicah in drevesnih oreščkih.
V: Kaj so mikotoksini?
O: Mikotoksini so strupene spojine, ki jih proizvajajo nekateri sevi Aspergillus flavus.
V: Kako se imenuje toksin, ki ga proizvaja Aspergillus flavus?
O: Toksin, ki ga proizvaja Aspergillus flavus, se imenuje "aflotoksin".
V: Ali je Aspergillus flavus škodljiv za sesalce?
O: Da, Aspergillus flavus je škodljiv za sesalce, ker so njegovi toksini zanje strupeni.
V: Ali lahko Aspergillus flavus povzroči raka na jetrih?
O: Da, Aspergillus flavus lahko povzroči raka na jetrih, če sesalci zaužijejo okuženo hrano.
V: Komu grozi aspergiloza zaradi Aspergillus flavus?
O: Ljudje, katerih imunski sistem je poškodovan, so izpostavljeni tveganju za aspergilozo zaradi Aspergillus flavus.
Iskati