Aspergillus flavus je široko razširjena kuhinjska in okoljska gliva, ki je lahko potencialno nevaren patogen za ljudi in živali. Kot saprofit raste v tleh in na organskih ostankih, pogosto pa kolonizira tudi žitna zrnja, stročnice in drevesne oreščke. Razvoj te vrste pogostejši v toplem in vlažnem podnebju; močnejšo rast spodbujata visoka temperatura in povečana vlažnost zraka ali pridelka.

Toksični izdelki (aflatoksini) in tveganje za zdravje

Poleg povzročanja okužb pred spravilom in po njem, številni sevi proizvajajo strupene spojine, znane kot mikotoksini. Pri A. flavus so najpomembnejši aflatoksini (predvsem aflatoksin B1, pa tudi B2, G1 in G2). Aflatoksin B1 je med njimi najbolj toksičen in močno karcinogen za jetra.

Če jih zaužijemo, so ti toksini strupeni za sesalce. Dolgotrajna izpostavljenost manjšim odmerkom poveča tveganje za kronične bolezni, zlasti za razvoj raka na jetrih (hepatocelularni karcinom). Tveganje je še večje pri osebah, okuženih s hepatitisom B ali C, saj kombinacija dejavnikov povečuje raka na jetrih. Visoki odmerki aflatoksinov lahko povzročijo akutno aflatoksikozo — hitro napredujoče okvare jeter, z bruhanjem, zlatenico, krvavenjem in v hujših primerih smrtjo.

Aspergiloza in druge klinične manifestacije

A. flavus je tudi človeški in živalski patogen. Pri sesalcih lahko povzroči invazivne okužbe (aspergilozo), še posebej pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom (npr. bolniki po presaditvah, z nekatere oblike kemoterapije, s hudimi kroničnimi boleznimi). Oblike aspergiloze vključujejo alergične odzive (npr. alergijska bronhopulmonalna aspergiloza), lokalizirane nosno-sinusne ali kožne okužbe ter invazivne pljučne ali sistemske okužbe, ki lahko ogrozijo življenje.

Pri bolnikih z invazivno aspergilozo so najpogostejši simptomi kašelj, zatekanje dihal, vročina, bolečine v prsih in v hujših primerih odpoved organov. Zdravljenje običajno vključuje protiglivična zdravila (npr. vorikonazol kot pogosto prvoizbira, alternativno amphotericin B, itrakonazol, posakonazol) in, kjer je mogoče, izboljšanje imunske obrambe gostitelja.

Okužba hrane, posledice v živinoreji in pridelovalna varnost

A. flavus pogosto kontaminira hrano še pred spravilom ali med neustreznim shranjevanjem. Najbolj ogroženi so koruza, arašidi, oreški (npr. mandlji, pistacije), in semena kot so bombažna semena. Okužena krma lahko privede do zastrupitev pri živalih, zmanjšane proizvodnje in večje občutljivosti za bolezni.

Preprečevanje kontaminacije vključuje dobre kmetijske prakse (pravilno setev in gnojenje, upoštevanje kolobarjenja), pravočasen in nepoškodovan žetev, hitro sušenje pridelkov na nizko relativno vlažnost (običajno pod pragom, pri katerem se *A. flavus* ne razvija), ter primeren hladno-suh skladiščni režim. Po spravilu pomagajo sortiranje in odstranjevanje vidno plesnivih zrn, nadzor škodljivcev, ter pravilno prezračevanje in nadzor vlage v skladiščih.

V praksi se uporabljajo tudi tehnike zmanjševanja toksinov, npr. termična obdelava, kemična dekontaminacija (npr. amonizacija pri krmi) in biološke metode: v nekaterih regijah se uporablja aplikacija ne-toksigeneških sevov A. flavus (biokontrola), ki tekmujejo z toksigenimi sevii in zmanjšujejo nastanek aflatoksinov na polju (primeri sevov so AF36, NRRL 21882 in drugi).

Diagnoza, monitoring in regulacija

Prepoznavanje aflatoksinov v hrani in krmi poteka z različnimi metodami: hitri testi (imunološki testi/ELISA), in bolj natančne kvantifikacije z visokozmogljivo kapljično kromatografijo (HPLC) ali masno spektrometrijo. Zaradi zdravstvenega tveganja so v večini držav sprejeti mejni standardi za vsebnost aflatoksinov v hrani in krmi; v praksi se določajo mejne vrednosti in izvajajo nadzori uvoza ter redno vzorčenje pridelkov.

Priporočila za potrošnike in delavce

  • Izogibajte se uživanju vidno plesnivih ali slabih oreščkov, semen in drugih pridelkov.
  • Shranite žita, oreščke in semena v suhem, hladnem in dobro prezračevanem okolju; redno pregledujte skladišča.
  • V kuhinji ločujte in odstranite poškodovane ali plesnive dele pridelkov; pri dvomih hrano raje zavrzite.
  • Delavci, ki delajo z žiti in oreščki, naj uporabljajo zaščitne maske in dobro prezračevanje, saj vdihavanje spor lahko povzroči respiratorne ali alergijske težave.

Zaključek

A. flavus je okoljska gliva z dvojno naravo: je pomemben razkrojevalec organskih snovi, hkrati pa predstavlja tveganje kot patogen in proizvajalec aflatoksinov. Največje tveganje za zdravje ljudi in živali izhaja iz zaužitja aflatoksinov in iz invazivnih okužb pri imunokompromitiranih osebah. Učinkovita preventiva vključuje dobre pridelovalne in skladiščne prakse, nadzor vsebnosti toksinov ter ustrezno regulacijo in monitoring.