Myxobolus cerebralis
Myxobolus cerebralis je majhen zajedavec iz rodu Myxozoan, ki se hrani z notranjostjo rib, kot sta losos in postrv, ter povzroča bolezen vrtinčenja.
To je težava pri gojenju rib in tudi v naravnih populacijah rib. V zadnjih 100 letih se je razširila v večino Evrope (vključno z Rusijo), Združene države Amerike, Južno Afriko in druge države. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so ugotovili, da mora M. cerebralis živeti v črvu, preden lahko živi v ribi. Tako ribo kot črva okuži tako, da v njiju naredi luknjo in vanju vstavi del sebe.
Bolezen vrtinčenja najbolj prizadene mlade ribe in lahko poškoduje kosti in živce. Ribe z boleznijo ne plavajo dobro in se vrtinčijo, namesto da bi plavale naravnost. Zaradi tega ribe težko dobijo hrano in se izognejo nevarnosti. Obravnava zajedavca M. cerebralis stane več denarja kot večina drugih zajedavcev iz njegove skupine (ki se imenujejo "miksoze"). Vendar ljudje ne zbolijo za boleznijo vrtinčastega ožiga; zbolijo le ribe.
M. cerebralis se je uveljavil zlasti v Severni Ameriki. Povzročil je upad celotnih kohort rib.
Oblika
M. cerebralis ima več stadijev, od posameznih celic do večjih spor. Znanstveniki še niso dobro preučili vseh faz.
Stadij triaktinomiksona
M. cerebralis ima veliko različnih stadijev, od posameznih celic do razmeroma velikih spor, od katerih niso bili vsi podrobno raziskani. Vrsta M. cerebralis, ki lahko napade ribe, se imenuje "triactinomyxon" in je prikazana na desni strani. Na njej so trije "repi", od katerih je vsak dolg približno 200 mikrometrov, in še en kos, ki je dolg približno 150 mikrometrov (μm). Ta del ima 64 celic.[2] Obstajajo tudi tri harpuni podobna orožja, ki lahko napadejo ribo.[3] Izstrelijo se v ribo in naredijo luknjo, v katero lahko pride 64 celic. Te celice naredijo še več celic, ki gredo v hrustanec v bližini ribjih možganov.
Miksosporična faza
Vrsta M. cerebralis, ki se izloča iz rib, se imenuje "mikrospora". So okrogle in na sredini debele kot leča ali izbočena leča. Premera je približno 10 mikrometrov, sestavlja pa jih šest celic. Dve sta namenjeni orožju za harpune, dve sta namenjeni zaščiti mikrospor in dve sta namenjeni vstopu v črva, ko orožje naredi luknjo. Miksospore iz M. cerebralis so na videz zelo podobne miksospore iz drugih vrst, ki so včasih v ribji koži, mišicah ali možganih, zato jih je težko ločiti.
Shema zgradbe spore Myxobolus cerebralis v stadiju triactionmyxon
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Myxobolus cerebralis?
O: Myxobolus cerebralis je majhen zajedavec iz rodu Myxozoan, ki se prehranjuje z notranjostjo rib, kot sta losos in postrv, ter povzroča bolezen vrtinčenja.
V: Kje se nahaja Myxobolus cerebralis?
O: Myxobolus cerebralis se nahaja v večjem delu Evrope (vključno z Rusijo), Združenih državah Amerike, Južni Afriki in drugih državah.
V: V čem mora Myxobolus cerebralis živeti, da lahko živi v ribi?
O: Myxobolus cerebralis mora živeti v črvu, preden lahko živi v ribi.
V: Kako Myxobolus cerebralis okuži ribe in črve?
O: Myxobolus cerebralis okuži ribe in črve tako, da vanje naredi luknjo in vanjo vstavi del sebe.
V: Kaj je virusna bolezen in koga najbolj prizadene?
O: Vrtoglavo bolezen povzroča Myxobolus cerebralis in najbolj prizadene mlade ribe. Poškoduje lahko kosti in živce, ribe pa zaradi nje težko plavajo naravnost in ne dobijo hrane.
V: Ali virusna bolezen prizadene ljudi?
O: Ne, virusna bolezen ne prizadene ljudi, temveč le ribe.
V: Ali je Myxobolus cerebralis povzročil znatno zmanjšanje populacije rib?
O: Da, Myxobolus cerebralis se je uveljavil zlasti v Severni Ameriki in povzročil upad celotnih skupin rib.
