Nibelungenlied, v prevodu Pesem o Nibelungih, je srednjeveška epska pesem v srednji visoki nemščini, običajno datirana v zgodnje 13. stoletje. Avtor je neznan; pesem je nastala v okviru bogatega germanega ustnega izročila in jo je verjetno zapisal posamezen pesnik ali zbiratelj ljudskih pripovedi. Zgodba združuje legendarne in zgodovinske motive, najpomembnejša pa sta dve večji pripovedni enoti: prva pripoveduje o ubijalcu zmajev Siegfriedu in dogodkih na burgundskem dvoru, druga pa o maščevanju njegove žene Kriemhilde, zaradi katerega pride do propada burgundskega plemstva in smrti skoraj vseh glavnih junakov.
Vsebina in glavne figure
Pesem sledi zapletenim odnosom med junaki: Siegfriedom, ki s predrznostjo in močjo pridobi slavo ter pomoč pri sedanju na dvoru kralja Guntherja; Brunhild, mogočno kraljico in rivalko; Hagenom, Guntherjevim zvestim, a krutim vazalom; ter Kriemhildo (v nemščini pogosto Kriemhilde), katere tragična želja po maščevanju premakne dogajanje k nasilnemu razpletu. V zgodbi se pojavljajo tudi elementi, kot so zaklad Nibelungov, prafolklorni motiv zmaja in znanstveno slabše podkrepljene povezave z zgodovinskimi dogodki, na primer propad burgundskega kraljestva v 5. stoletju in vloga vladarja Etzela (zgodovinsko povezanega z Attilo).
Struktura, jezik in verzifikacija
Pesem je sestavljena iz približno 2.400 kitic in je napisana v značilni verzni obliki, ki ji v raziskavi pravijo Nibelungenstrophe — to je dolga kitica z zaporedjem poudarjenih in ne-poudarjenih zlogov ter rimo ali pol-remo na koncu. Jezik je srednja visoka nemščina, kar pesem umešča v literarno tradicijo visokega srednjega veka in jo loči od kasnejših modernih prireditev zgodbe.
Izvor in rokopisi
Pesem je nastala iz širokega ustnega izročila, zato so se ohranile številne različice. Zapisana oblika, ki jo poznamo danes, temelji na več rokopisih iz 13. stoletja. Skupno je znanih okoli 35 nemških virov in en nizozemski vir. Izvirni rokopis je izgubljen; trije najstarejši ohranjeni rokopisi so običajno označeni kot A, B in C:
- A - Hohenems-Münchenski rokopis (zadnja četrtina 13. stoletja, danes v Bavarski državni knjižnici v Münchnu)
- B - St.Gallenski rokopis (sredina 13. stoletja, v opatijski knjižnici v St. Gallenu)
- C - rokopis Donaueschlingen (druga četrtina 13. stoletja, v Badische Landesbiblithek v Karlsruheju)
Zdi se, da je B najbližje izvirniku, vendar natančno razmerje med temi tremi rokopisi ni povsem razjasnjeno. Rokopisa A in B se končujeta z izrazi daz ist der Nibelunge not (»to je padec Nibelungov«) — zato ju raziskovalci pogosto imenujejo različici Not. Rokopis C se konča z daz ist der Nibelunge liet (angleško: that is the song/epic of the Nibelungs) in je znan kot Lied-verzija. Besedilo v C je na splošno bolj urejeno in javnosti prijazno, zato je bilo verjetno bolj priljubljeno, medtem ko bi po estetskih merilih besedilo B takratnemu občinstvu lahko veljalo za največji umetniški dosežek.
Teme, pomen in vpliv
Glavne teme Nibelungenlieda so čast, zvijača, maščevanje, usoda in tragične posledice osebnih sporov v viteških družbah. Pesem se nahaja na stičišču ljudske pripovedi ter dvorne in herojske literature, zato raziskovalci pogosto preučujejo njen odnos do zgodovine, mita in norme vitezstva.
Nibelungenlied je imel velik vpliv na evropsko kulturo: posamezne epizode so obrodile številne priredbe v literaturi, gledališču, filmu in glasbi. Najbolj znana modernizacija je uporaba sage o Siegfriedu v opernem ciklu Prstan Nibelungov Richarda Wagnerja, kjer je Nibelung v tem kontekstu razumljen kot »pritlikavec« in kjer so nekateri motivi (npr. zlati zaklad in prstan) močno preoblikovani za Wagnerjeva mitološka in simbolna razmišljanja.
Raziskave in prevodi
Pesem je predmet intenzivnih literarnih, jezikoslovnih in zgodovinskih študij. Obstaja veliko prevodov v sodobne jezike, kritičnih izdaj ter interpretacij, ki razčlenjujejo tako literarno formo kot zgodovinske izhodiščne točke. Nibelungenlied ostaja eno ključnih umetniških besedil germanske srednjeveške kulture in pomembno odkritje za razumevanje prehodov med ustnim izročilom in pisano literaturo v Evropi.


