Sigurd (Siegfried) – junak Nibelungenlieda: zmaj, zaklad in smrt

Sigurd (Siegfried) v Nibelungenlied: junak, ki ubije zmaja Fafnirja, osvoji zaklad Nibelungenschatz, doživi izdajo, ljubezen Kriemhilde in tragično smrt.

Ta stran govori o liku iz knjige Nibelungenlied. Za Wagnerjevo opero glej Siegfried (opera).

Sigurd (staronorveško Sigurðr) ali v nemški različici Siegfried je eden osrednjih junakov germanske mitologije in epske pesnitve Nibelungenlied, ki je bila napisana okoli leta 1200. V nordijski različici legende ubije zmaja Fafnirja in pridobi njegov zaklad, znan kot Nibelungenschatz v germanski tradiciji ali kot del zaklada, povezanega z imenom Andvaranaut v nordijski pripovedi. Po tem dejanju se Sigurd kopa v zmajevi krvi in postane skoraj nezlomljiv: koža se mu strdi, zato ga ni mogoče raniti, razen na enem mestu, kjer je padec listka zaščitil majhen košček kože pred krvjo.

Izvor legende in najstarejši upodobitvi

Elementi zgodbe o Sigurdu/Siegfriedu izvirajo iz stare germanske in nordijske tradicije. Najstarejše ohranjene slikovne upodobitve te legende so klesanine na runastih kamnih na Švedskem, posebej znani sta relief na kamnini Ramsund (približno okoli leta 1000) in runasti kamen Gök (11. stoletje). V pisni obliki se motiv pojavi v Volsungasagi in Poetic Edda v nordijski tradiciji ter v nemškem epiku Nibelungenlied. Nordijske različice (Volsunga saga, pesmi iz Ede) in srednjevisokonemška epska tradicija se razlikujejo v podrobnostih, vendar ohranijo temeljne motive: ubijanje zmaja, pridobitev zaklada, izdaja in tragična smrt junaka.

Glavni motivi zgodbe

• Zmaj oziroma Fafnir: v nordijski različici je Fafnir sprva bil pritlikavec (ali bogat mož) in se zaradi zlata ter prekletega prstanega blaga spremeni v zmaja, ki varuje svoj imetje.
• Kopanje v zmajevi krvi: postane simbol njegovih nadnaravnih moči — skoraj neranljivosti, izjemna moč in pogum.
• Ranljivost na enem mestu: majhen košček kože, ki ga je listek zaščitil med kopanjem, postane edino šibko mesto, kar je klasičen element usodnih ran v božansko-herojski literaturi.
• Zaklad in prekletstvo: v nordijski pripovedi je zaklad obremenjen s prekletstvom (npr. Andvaranaut), ki povzroči spor in uničenje; v nemški pesnitvi je zaklad vzrok za spore in izdajo.
• Izdajstvo in smrt: v Nibelungenlied Hagen, zvest mož Guntherju, izrabi Sigurdovo ranljivo mesto in ga med lovom v Odenwaldu zabode — medtem ko Siegfried pije iz vodnjaka — ter kasneje vrže zaklad v Ren.

Različice pripovedi

Različni viri ponujajo različne poudarke:

• V nordijski tradiciji (Volsunga saga, pesmi Ede) je Sigurðr pogosto predstavljen kot usposobljen mečevalec, ki prebode zmaja s svojim mečem (v sagi meč imenujejo Gram). Zaklad vključuje tudi prstan Andvaranaut, ki prinaša prekletstvo in je ključen za nadaljnji razvoj dogodkov.
• V Nibelungenlied zgodba o Siegfriedu vključuje element poročnega spletkarjenja: Siegfried pomaga Guntherju osvojiti Brünhildo z uporabo sposobnosti nevidnosti (v nekaterih različicah s čarobnim plaščem), kar povzroči spor med Brünhildo in Kriemhildo in vodi do Siegfriedovega umora.
• Različice se razlikujejo tudi v imenih, motivih in podrobnostih (npr. kdo vedno nosi krivdo, kako je zaklad pridobljen in kaj se z njim zgodi), a osrednji elementi izdaje in maščevanja ostajajo konstantni.

Kriemhilda in posledice Siegfriedove smrti

Po smrti Siegfrieda njegova žena Kriemhilda (v nordijski tradiciji znana kot Gudrun) v različnih verzijah išče pravičnost ali maščevanje. V Nibelungenlied Kriemhilda se poroči z vladarjem Etzelom (zgodovinsko navezavo pogosto povezujejo z Attilo), kar ji omogoči, da kasneje povabi Burgunde na obisk v Etzelovo dvorano in tam sproži krvavo maščevanje, ki vodi do propada Burgundskega dvora — zgodba o uničenju družine, ki spremlja konec epopeje.

Ikonografija in vpliv na kulturo

Legenda o Sigurdu/Siegfriedu je močno vplivala na evropsko umetnost, literaturo in glasbo. Poleg runastih kamnov iz 10. in 11. stoletja se motiv pojavlja v srednjeveških pesnitvah, rokopisih, kiparskih upodobitvah in kasnejših prenovah zgodbe. Legenda je navdihnila številne sodobne priredbe — od književnosti do filmov in oper — ter ostaja primer junaka z mešanico nadnaravne moči in tragične usode.

Wagnerjeva priredba

Siegfried nastopa tudi v delih Richarda Wagnerja. V njegovem ciklu Prstan se junak pojavi v dveh od štirih oper: tretja opera nosi naslov Siegfried, četrta pa Götterdämmerung (Wagner je prvotno razmišljal tudi o imenu Siegfrieds Tod — Siegfriedova smrt). Wagner je zgodbo občutno predelal: poudarja oblikovanje moči (kovaštvo meča Nothung), Siegfriedovo odraščanje pri Mímu, odnos do Albericha in prikaz mitološkega ozadja, s čimer je ustvaril globoko filozofsko in simbolno razsežnost dogodkov.

Etimologija in pomen junaka

Ime Siegfried v nemščini dobesedno pomeni "zmaga" (Sieg) in "mir" ali "zaščita" (Fried). V staronorveščini obliko Sigurðr pogosto tolmačijo kot "tisti, ki varuje zmago" ali sorodno kombinacijo elementov za "zmaga". Junak simbolizira ideal poguma, junaštva in tragične usode, ki izhaja iz osebnih napak, izdaj in prekletih predmetov.

Zaključek

Legenda o Sigurdu/Siegfriedu združuje elemente poganstva, herojske akcije, prekletstev in družinske maščevanja ter je skozi stoletja dobila številne različice in interpretacije. Njena moč v literaturi in umetnosti izhaja prav iz združitve nadnaravnega (zmaji, prekleti zakladi), človeškega (ljubezen, čast, izdaja) in usodnih posledic, ki pogosto vodijo v tragičen konec.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je glavni lik v Nibelungih?

V: Kako je Siegfried postal nepremagljiv?

V: Kaj je Siegfrieda naredilo spet ranljivega?

V: S kom se Siegfried poroči?

V: Kaj stori Siegfried, da bi Guntherju pomagal zmagati proti Brünhildi?

V: Zakaj se Brünhild odloči, da je treba Siegfrieda ubiti?

V: Katere so Wagnerjeve spremembe te zgodbe?

Išči po črki