Stingy Jack je lik iz irske folklore, znan kot prebrisani, skopuški možakar, pogosto prikazan kot reven in pijanec. V najbolj razširjeni različici legende je Jack trikrat preslepil hudiča, pri čemer je vsakič izkoristil svojo zvitost, da bi si zagotovil kratkoročno korist ali rešil svoje življenje.

Legenda

Prvi znani prizor prikazuje Jacka, kako povabi hudiča na pijačo, nato pa noče plačati. Po Jackovem naročilu se hudič spremeni v kovanec, da bi lahko Jack plačal, a Jack kovanec vstavi v svoj žep, v katerem ima srebrni križ. Križ prepreči hudiču, da bi spet vzel svojo obliko, zato Jack izsiljuje obljubo, da ga ne bo nadlegoval eno leto in da po njegovi smrti ne bo zahteval njegove duše.

V drugi epizodi Jack ulovi hudiča z zvijačo na jablani: hudič se spremeni in spleza na drevo, Jack pa hitro vdebel deblo z žage ali zareze v obliki križa, tako da hudiča ne more sestopiti. Spet doseže obljubo — tokrat za desetletje — da ga hudič ne bo preganjal in da ne bo zahteval njegove duše po smrti.

Ker pa sta prevara in zvitost del Jackovega značaja, njegova smrt prispe hitreje, kot bi pričakoval. Bog ga ne sprejme v nebesih, ker je bil v življenju grešen in ne pokajen, hudič pa mu zaradi predhodne obljube ne more vzeti duše in ga zavrne v svojem peklu. Hudič mu namesto tega vrže žareče oglje, da bi si osvetlil pot — Jack pa oglje vstavi v izdolbeno repo (v nekaterih različicah redkev ali drugo gomoljasto zelenjavo). Tako oborožen z improvizirano svetilko naj bi od takrat dalje tava po svetu. Po tradiciji ga je mogoče videti okoli 1. novembra, na dan vseh svetih.

Ime in razvoj Jack-o'-lanterna

Jack je postal znan kot "Jack of the lantern", kar se je v govoru skrajšalo v "Jack-o'-lantern". V irsko-škotskih običajih so za takšne svetilke izrezovali predvsem repe ali redkve — trde gomoljnice, ki jih je bilo mogoče izdolbsti in v katere je bilo mogoče postaviti žareče oglje ali svečo.

Ko so irski in škotski priseljenci v 19. stoletju prispeli v Združene države, so tamkajšnje pogoste in večje buče nadomestile repo. Buče so bile lažje za izrezovanje in so hitro postale nova oblika ljudske svetilke — tako se je poenostavil običaj in postal tesno povezan s praznovanjem, ki ga danes poznamo kot Halloween.

Izvor in kulturni pomen

Legenda o Stingy Jacku izhaja iz ljudskega pripovedništva in se skozi stoletja spreminja. Zgodnje tiskane različice zgodbe se pojavijo v 19. stoletju, vendar je najverjetneje, da je bila zgodba širjena ustno. Jackova zgodba združuje več običajev in verovanj: strah pred nočnimi duhovnimi bitji, običaj izdelovanja svetilk iz gomoljnic ob prazniku Samhain oziroma na dan vseh svetih ter zgodbe o kazni za prevzetnost, zvitost in pijančevanje.

Beseda "jack-o'-lantern" se je v angleščini uporabljala tudi za naravne fenomene (kot ignis fatuus oziroma will-o'-the-wisp) in za ljudi, ki so ponoči nosili lanterne, preden je izraz postal tesno vezan na izrezane svetilke iz buč ali rep.

Sodobne različice in pomen

  • V sodobnem praznovanju Halloween je izrezljana buča z obrazom in notranjo lučjo glavni simbol. Parade, tekmovanja v izrezovanju in najrazličnejše dekoracije izhajajo prav iz ljudske navade po izdelavi "Jackovih" svetilk.
  • Različice legende se pojavljajo v različnih regijah; v nekaterih različicah Jack ni pijanec, ampak spretni kovač ali pastir, ime in podrobnosti pa se spreminjajo. V večini pa ostane rdeča nit — Jackova prevara hudiču in njegovo večno tavajoče stanje.
  • Zgodba služi tudi kot moralna basen o posledicah prevzetnosti in zvitosti ter kot etimološko-pojasnjevalna prispodoba za običaj izrezovanja gomoljnic in buč ob praznikih, povezanih z mrtvimi in duhovnim svetom.

Zaključek

Stingy Jack je torej arhetip ljudskega lika, ki je z ljudsko pripovedjo prispeval k simboliki Jack-o'-lanterna in k običaju, ki je danes razširjen po vsem svetu. Legenda o njem je primer, kako se predkrščanski in ljudski običaji prepletajo s krščanskimi prazniki ter kako se iz starih praks razvijejo novi, sodobni simboli in običaji.