Stingy Jack: irska legenda in izvor Jack-o'-lanterna
Spoznajte irsko legendo o Stingy Jacku — prebrisnem moškemu, ki je ustvaril Jack-o'-lantern, in izvor tradicije od izdolbene repe do ameriške buče.
Stingy Jack je lik iz irske folklore, znan kot prebrisani, skopuški možakar, pogosto prikazan kot reven in pijanec. V najbolj razširjeni različici legende je Jack trikrat preslepil hudiča, pri čemer je vsakič izkoristil svojo zvitost, da bi si zagotovil kratkoročno korist ali rešil svoje življenje.
Legenda
Prvi znani prizor prikazuje Jacka, kako povabi hudiča na pijačo, nato pa noče plačati. Po Jackovem naročilu se hudič spremeni v kovanec, da bi lahko Jack plačal, a Jack kovanec vstavi v svoj žep, v katerem ima srebrni križ. Križ prepreči hudiču, da bi spet vzel svojo obliko, zato Jack izsiljuje obljubo, da ga ne bo nadlegoval eno leto in da po njegovi smrti ne bo zahteval njegove duše.
V drugi epizodi Jack ulovi hudiča z zvijačo na jablani: hudič se spremeni in spleza na drevo, Jack pa hitro vdebel deblo z žage ali zareze v obliki križa, tako da hudiča ne more sestopiti. Spet doseže obljubo — tokrat za desetletje — da ga hudič ne bo preganjal in da ne bo zahteval njegove duše po smrti.
Ker pa sta prevara in zvitost del Jackovega značaja, njegova smrt prispe hitreje, kot bi pričakoval. Bog ga ne sprejme v nebesih, ker je bil v življenju grešen in ne pokajen, hudič pa mu zaradi predhodne obljube ne more vzeti duše in ga zavrne v svojem peklu. Hudič mu namesto tega vrže žareče oglje, da bi si osvetlil pot — Jack pa oglje vstavi v izdolbeno repo (v nekaterih različicah redkev ali drugo gomoljasto zelenjavo). Tako oborožen z improvizirano svetilko naj bi od takrat dalje tava po svetu. Po tradiciji ga je mogoče videti okoli 1. novembra, na dan vseh svetih.
Ime in razvoj Jack-o'-lanterna
Jack je postal znan kot "Jack of the lantern", kar se je v govoru skrajšalo v "Jack-o'-lantern". V irsko-škotskih običajih so za takšne svetilke izrezovali predvsem repe ali redkve — trde gomoljnice, ki jih je bilo mogoče izdolbsti in v katere je bilo mogoče postaviti žareče oglje ali svečo.
Ko so irski in škotski priseljenci v 19. stoletju prispeli v Združene države, so tamkajšnje pogoste in večje buče nadomestile repo. Buče so bile lažje za izrezovanje in so hitro postale nova oblika ljudske svetilke — tako se je poenostavil običaj in postal tesno povezan s praznovanjem, ki ga danes poznamo kot Halloween.
Izvor in kulturni pomen
Legenda o Stingy Jacku izhaja iz ljudskega pripovedništva in se skozi stoletja spreminja. Zgodnje tiskane različice zgodbe se pojavijo v 19. stoletju, vendar je najverjetneje, da je bila zgodba širjena ustno. Jackova zgodba združuje več običajev in verovanj: strah pred nočnimi duhovnimi bitji, običaj izdelovanja svetilk iz gomoljnic ob prazniku Samhain oziroma na dan vseh svetih ter zgodbe o kazni za prevzetnost, zvitost in pijančevanje.
Beseda "jack-o'-lantern" se je v angleščini uporabljala tudi za naravne fenomene (kot ignis fatuus oziroma will-o'-the-wisp) in za ljudi, ki so ponoči nosili lanterne, preden je izraz postal tesno vezan na izrezane svetilke iz buč ali rep.
Sodobne različice in pomen
- V sodobnem praznovanju Halloween je izrezljana buča z obrazom in notranjo lučjo glavni simbol. Parade, tekmovanja v izrezovanju in najrazličnejše dekoracije izhajajo prav iz ljudske navade po izdelavi "Jackovih" svetilk.
- Različice legende se pojavljajo v različnih regijah; v nekaterih različicah Jack ni pijanec, ampak spretni kovač ali pastir, ime in podrobnosti pa se spreminjajo. V večini pa ostane rdeča nit — Jackova prevara hudiču in njegovo večno tavajoče stanje.
- Zgodba služi tudi kot moralna basen o posledicah prevzetnosti in zvitosti ter kot etimološko-pojasnjevalna prispodoba za običaj izrezovanja gomoljnic in buč ob praznikih, povezanih z mrtvimi in duhovnim svetom.
Zaključek
Stingy Jack je torej arhetip ljudskega lika, ki je z ljudsko pripovedjo prispeval k simboliki Jack-o'-lanterna in k običaju, ki je danes razširjen po vsem svetu. Legenda o njem je primer, kako se predkrščanski in ljudski običaji prepletajo s krščanskimi prazniki ter kako se iz starih praks razvijejo novi, sodobni simboli in običaji.
Prvotno so izrezljane laterne Jack-o'-lantern imele strašljive obraze, da bi odganjale škratke in duhove mrtvih.
Prijazno obrnjena svetilka Jack-o'-lantern
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je Stingy Jack?
O: Stingy Jack je lik iz irske folklore. Bil je reven, umazan človek, ki je bil pogosto pijan in znan po tem, da je vsaj trikrat prelisičil hudiča.
V: Kako je Jack prelisičil hudiča?
O: Enkrat je povabil hudiča, da bi se z njim napil, vendar ga je prepričal, naj se spremeni v kovanec, da mu ne bi bilo treba plačati za pijačo. Ob neki drugi priložnosti je hudiča prepričal, da je splezal na jablano, nato pa je v deblo drevesa na hitro vklesal križe, da se ni mogel spustiti. V tretjem primeru, ko je Jack umrl pred iztekom desetletnega roka, ga Bog ni želel v nebesih, zato ga je poslal nazaj na svet in mu dal žareči oglje, ki ga je Jack dal v izdolbeno repo kot svojo svetilko.
V: Kaj se je zgodilo po Jackovi smrti?
O: Ko je Jack umrl pred potekom desetletnega roka, ga Bog ni hotel v nebesih, zato ga je poslal nazaj v svet in mu dal žareč premog, ki ga je Jack dal v izdolbeno repo kot svojo svetilko. Zgodba o tem, kako se je to zgodilo, je postala znana kot "Jack of the Lantern" ali "Jack-o'-lantern". V Ameriki se je ta svetilka spremenila iz repe v buče, saj so bile te bolj razširjene in lažje za izrezovanje.
V: Zakaj je ta zgodba danes malo znana?
O: Ta zgodba je danes malo znana morda zato, ker je bil Stingy Jack neprimeren vzor za zabavo otrok.
V: Na kateri praznik se nanaša ta zgodba?
O: Ta zgodba se nanaša na dan vseh svetih 1. novembra, ko ljudje verjamejo, da lahko vidijo Stingy Jacka, ki še vedno hodi naokoli s svojo bučno svetilko.
Iskati