Tantal je bil smrtni kralj v grški mitologiji. Po različnih virih naj bi bil po poreklu sin boga nekateri navajajo tudi Zevsa ali drugih mitoloških osebnosti; več različic mita ga povezuje z območjem Male Azije (npr. Sipylos ali Lydija).
Zločini in izdaja bogov
Bogovom in boginjam je storil veliko slabega. Med njegovimi najbolj znanimi dejanji je bilo bančnevanje, ko je meso svojega sina Pelopa ponudil bogovom in boginjam, da bi jih preizkusil ali jim zaupalo svoje pretkanosti. V nekaterih različicah mita je Pelopa celo ubil, skuhal in razkosal; bogovi so hitro spoznali zvijačo (Edini so opazili manjkajočo ramo, ki jo je po legendi pojedla Demetra) in Pelopa pozneje oživili.
Poleg tega mu pripisujejo tudi druga hudodelstva: kradel naj bi ambrozijo in nektar ter druge božanske skrivnosti, ki jih je razkrival smrtnikom, ter razne oblike prevare proti bogovom in ljudem. Zaradi teh dejanj so ga bogovi odločili kaznovati tako v življenju kot po smrti. Kraljestvo mu je bilo uničeno oziroma izgubil je oblast in čast, njegovo ime pa je bilo zaznamovano s sramoto.
Kaznovanje v podzemlju: Tartar
Njegova kazen po smrti v Tartarosu v podzemlju je po klasičnih opisih ena najbolj prikupnih in hkrati krutih v grški mitologiji. Za vedno je moral stati v bazenu vode do brade, medtem ko mu je nad glavo viselo sadje na vejah. Bil je nenehno lačen in žejen. Vsakič, ko je spustil glavo, da bi pil, se je voda umaknila; kadar je segel po sadežu, ga je veter odpihnil izven njegovega dosega. Tako mu je bila vsaka bližina hrane in pijače neusmiljeno onemogočena.
Ta podoba mučenja — nenehna bližina zadovoljstva, ki pa ostaja nedosegljiva — je navdihnila ime za moderno besedo: od imena Tantala izhaja izraz za mučenje z obljubo nečesa, kar ostane nedosegljivo. Iz besede Tantal je nastala angleška beseda »tantalize«; v slovenskih jezikovnih virih se pojavlja izpeljanka »tantalizirati«, ki pomeni vznemirjati ali mučiti z nedosegljivo željo.
Družina, posledice in zapuščina
Njegova hči je Niobe, znana po svoji ošabnosti: Niobe se je razglasila za bolj slavnostno od boginje Latone, zato sta jo bogova Apolo in Artemida kaznovala z ubitjem njenih otrok; Niobe je v obupu obmolčala in se po nekaterih različicah spremnila v kamnito skalo, ki še danes simbolizira njeno žalost.
Njemu pa so bogovi Pelopa povrnili v življenje. Po vrnitvi je odšel v Grčijo in postal vladar polotoka, ki nosi njegovo ime — Peloponeza. Po Pelopu izhaja tudi rodbina, znana kot hiša Atreja, katere tragične pripetljaje najdemo v številnih grških tragedijah (vključno s prelivanjem prekletstva na Agamemnona in Meneleja).
Pomen v literaturi in umetnosti
Tantalov motiv je pogosto uporabljen v antični literaturi (npr. v Homerjevih in Ovidovih navedbah) ter v poznejših umetniških delih: pesništvo, slikarstvo, kiparstvo in dramatika pogosto uporabljajo njegovo zgodbo kot primer bogokletnosti, kazni in nepravične usode. Simbolika Tantala kot človeka, ki je blizu izpolnitve želje, a ostane vedno prikrajšan, je ostala močan arhetip v zahodni kulturi.
Skupaj ta mito opozarja na nevarnosti domišljije, kršenja meja med bogovi in smrtniki in trajne posledice dejanj — tako na osebni kot rodbinski ravni.