Nigersaurus — kredni sauropod iz Nigra: opis, prehrana in značilnosti

Nigersaurus (kar pomeni "Nigrski gad") je rod diplodoku podobnih sauropodnih dinozavrov. Živel je sredi krednega obdobja na območju današnje Republike Niger. Fosili tega dinozavra so bili prvič opisani leta 1976, ime pa je dobil šele leta 1999, ko so našli in opisali popolnejše ostanke.

Njegova lobanja se je zelo razlikovala od diplodoka, kar kaže na drugačen način prehranjevanja. Imela je veliko fenestrae (odprtin) in tanke kosti. Imel je širok gobec z več kot 500 zobmi. Pogosto jih je menjal: približno vsakih 14 dni je zamenjal celoten komplet zob skupaj. Čeljust je imela morda keratinsko ovojnico, nekaj podobnega širokemu kljunu. Čeljust je bila širša od lobanje, zobje pa so bili nameščeni daleč spredaj.

Nigersaurus je bil dolg 9 m, kar je malo za sauropoda, in je imel kratek vrat. Tehtal je približno 4 tone, kar je primerljivo s težo sodobnega slona. Njegovo okostje je bilo napolnjeno z zračnimi vrečkami, ki so zmanjšale njegovo težo. Njegove okončine so bile robustno zgrajene.

Nigersaurus je bil verjetno brskalnik in se je hranil z glavo blizu tal. Področje njegovih možganov, ki je zaznavalo vonj, je bilo majhno, čeprav so bili njegovi možgani primerljivi z možgani drugih dinozavrov. Razpravljali so o tem, ali je imel glavo običajno obrnjeno navzdol ali vodoravno kot drugi sauropodi. Živel je v obrežnem habitatu (v bližini rek). Njegova prehrana je bila verjetno sestavljena iz mehkih rastlin, kot so praproti, preslice in dresniki. Je eden najpogostejših fosilnih vretenčarjev, najdenih na tem območju, in si je življenjski prostor delil z drugimi velikimi rastlinojedci ter velikimi teropodi in krokodilomorfom.

Odkritje in poimenovanje

Prve ostanke so odkrili in opisali že v 70. letih 20. stoletja (1976), temeljitejši izkopi in opis pa je izvedel paleontolog Paul Sereno, ki je rod uradno poimenoval leta 1999 (tipna vrsta Nigersaurus taqueti). Ime rodu neposredno izhaja iz države najdbe, ime vrste pa počasti raziskovalca, ki je sodeloval pri prvih odkritjih. Fosili izvirajo iz sedimentov krednega izvora na območju severnega Nigra (območja, znana po bogatih najdbah dinozavrov).

Lobanja, zobje in prehranjevalna prilagoditev

Lobanja Nigersaurusa je bila izredno lahka, polna odprtin (fenestr) in sestavljena iz zelo tankih kosti. Najbolj značilna lastnost pa je bila široka sprednja čeljust s ploščato, skoraj kvadrato obliko gobca, v kateri je bilo razporejenih več kot 500 drobnih zob. Zobi so bili nameščeni v gostih stolpcih (zobni "bateria"), kar je omogočalo hiter in stalni nadomestni proces; študije kažejo, da so se zobje zamenjali približno na vsakih 14 dni.

Čeljust je verjetno nosila keratinsko (rogasto) ovojnico ali nekakšen širok kljun, s katerim je Nigersaurus učinkovito "strgal" rastlinsko podlago blizu tal. Zobje so bili obrnjeni k sprednjemu delu gobca, kar podpira hipotezo o specializiranem brskanju oziroma nizkem pašišču.

Anatomija, velikost in notranja zgradba

Nigersaurus je bil sorazmerno majhen sauropod — skupna dolžina okoli 9 metrov in ocenjena masa okoli 4 tone, kar ga uvršča med manjšimi predstavniki te skupine. Imel je razmeroma kratek vrat v primerjavi z velikimi diplodoki, njegova okostja pa so bila močno pnevmatizirana (imela so zračne vreče in votle kosti), kar je zmanjšalo težo telesa. Okončine so bile robustne, a sorazmerno manj masivne kot pri največjih sauropodih.

Način življenja in ekološka vloga

Nigersaurus je bil verjetno specializiran brskalnik, ki se je hranil z rastlinjem blizu tal — predvsem z mehkejšimi rastlinami, kot so praproti, preslice in dresniki. Njegova široka čeljust in velika kvantiteta zob sta mu omogočali učinkovito obdelavo takšne hrane. Majhna velikost dela možganov, odgovornega za vonj, kaže, da ni bil odvisen od močnega voha; vida in položaja lobanje pa nekatere študije interpretirajo kot prilagoditev na nizko hranjenje — glavo je lahko držal zelo nizko.

Živel je v obrežnem okolju, verjetno na poplavnih ravnicah in ob rekah, kjer so bile razpoložljive bogate pašnike in obrežna vegetacija. Fosili kažejo, da je bil med pogostejšimi vretenčarji v teh sedimentih in da je sobival z različnimi velikimi rastlinojedci ter z mesojedimi teropodi in krokodilomorfom.

Pomen za paleontologijo

Nigersaurus velja za primer izrazite prehranske specializacije pri sauropodih. Njegova edinstvena morfologija — širok, spredaj usmerjen zobni aparat in hitra zamenjava zob — kaže na ekološko nišo, ki se razlikuje od klasične slike visokega, dolgoveznega paša večine sauropodov. Zaradi dobrih ohranitev lobanje in zob je pomemben pri razumevanju raznolikosti prehranjevalnih strategij v kredi.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Nigersaurus?

V: V čem se je njegova lobanja razlikovala od diplodoka?

V: Kako dolg je bil nigersaurus?

V: Koliko je tehtal?

V: V kakšnem habitatu je živel?

V: Kakšne rastline je jedel?

V: Kdo je še živel v njegovem življenjskem okolju?

Išči po črki