Norveška sabotaža težke vode
Norveška sabotaža težke vode je bila skupina zavezniških misij v drugi svetovni vojni. Cilj misij je bila elektrarna Vemork z močjo 60 megavatov. Ta elektrarna je proizvajala vrsto vode, ki se imenuje težka voda. Težka voda temelji na izotopu vodika, imenovanem devterij. Namen misij je bil Nemčiji preprečiti proizvodnjo težke vode. Nemčija je težko vodo potrebovala za razumevanje in pomoč pri izdelavi atomske bombe. Napadi so se začeli februarja 1942 z norveškimi komandosi in zavezniškimi bombniki. Misije so imele kodna imena Grouse, Freshman in Gunnerside. Misije so bile uspešne in elektrarna Vemork do leta 1943 ni več delovala.
Misije
Operacija Grouse
Britanski Izvršni direktorat za posebne operacije (SOE) je oktobra 1942 načrtoval namestitev štirih norveških komandosov na tem območju. Ti norveški komandosi so 19. oktobra 1942 skočili s padali. Do postaje so morali prehoditi zelo dolgo pot s smučmi. Opazovali naj bi elektrarno in se prepričali, da je varna za prihod drugih enot. Misija je dobro uspela in komandosi so začeli nadzorovati elektrarno s planote Hardanger.
Operacija novinec
19. novembra 1942 naj bi se britanski padalci srečali z norveškimi komandosi in napadli elektrarno. Padalci so prileteli na jadralnih letalih, ki so jih vlekli veliki bombniki. Jadralna letala in bombniki so strmoglavili, še preden so prispeli do Vemorka. Večina britanskih padalcev je v nesreči umrla. Ena posadka bombnika je preživela, vendar jih je vse zajela nemška vojska. Nemški gestapo je nato vse ujetnike mučil in usmrtil. Čeprav se je norveškim komandosom uspelo skriti pred Nemci, je bila misija popolnoma neuspešna.
Operacija Gunnerside
Nova misija se je začela februarja 1943. Tokrat se je norveškim komandosom uspelo prikrasti do elektrarne in jo napasti. Komandosi so nastavili bombe na stroje, ki so proizvajali težko vodo. Komandosi so namenoma pustili avtomatsko pištolo Thompson, da bi nemška vojska vedela, da ne gre za ljudi iz mesta. Bombe so uničile stroje in preprečile, da bi elektrarna proizvajala težko vodo. Nihče iz trajekta ni preživel, težka voda pa je bila izgubljena. Vsi komandosi so preživeli.
Potopitev ladje SF Hydro
Ko je bila postaja poškodovana, so nemški vojaki poskušali premakniti težko vodo, ki so jo izdelali. Nemška vojska je preostalo težko vodo premaknila v pristanišče na jezeru Tinn. Težka voda je bila v sodih, ki so jih naložili na železniški vagon. Železniške vagone so naložili na trajekt, imenovan SF Hydro. Norveški odporniški borci, ki jih je vodil eden od komandosov iz operacije Gunnerside, so lahko na trajekt namestili bombe. Ko je trajekt odpeljal iz pomola, so bombe eksplodirale in trajekt se je potopil v globoko vodo. Na trajektu je umrlo 18 ljudi, 14 norveških in 4 nemški vojaki.
Hidroelektrarna SF v Mælu leta 1925
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bil cilj zavezniških misij v drugi svetovni vojni?
O: Cilj misij je bila elektrarna Vemork z močjo 60 megavatov.
V: Kaj je proizvajala elektrarna Vemork?
O: Elektrarna Vemork je proizvajala težko vodo, ki temelji na izotopu vodika, imenovanem devterij.
V: Zakaj je Nemčija potrebovala težko vodo?
O: Nemčija je potrebovala težko vodo za razumevanje in pomoč pri izdelavi atomskih bomb.
V: Kdaj so se začeli napadi na elektrarno Vemork?
O: Napadi so se začeli februarja 1942 z norveškimi komandosi in zavezniškimi bombniki.
V: Kako so bile šifrirane misije?
O: Misije so imele kodna imena Grouse, Freshman in Gunnerside.
V: Ali so bile misije uspešne?
O: Da, misije so bile uspešne in elektrarna Vemork do leta 1943 ni več delovala.
V: Kakšen je bil namen norveške sabotaže težke vode?
O: Namen norveške sabotaže težke vode je bil Nemčiji preprečiti proizvodnjo težke vode, ki je bila potrebna za izdelavo atomskih bomb.
