Sabotaža Vemorka (1942–1943): zavezniške misije proti težki vodi
Norveška sabotaža težke vode je bila vrsta zavezniških misij v drugi svetovni vojni, namenjenih zaustavitvi proizvodnje težke vode v hidroelektrarni Vemork pri Rjukanu v regiji Telemark. Elektrarna Vemork je imela moč približno 60 megavatov in je na napravah za elektrolizo proizvajala devterirano vodo, ki vsebuje devterij — izotop vodika, ki je bil pomemben kot moderater pri jedrskih raziskavah. Cilj sabotaže je bil nacionalnemu socialističnemu režimu v Nemčiji preprečiti uporabo te snovi pri razvoju jedrskega orožja.
Zakaj je bila težka voda pomembna
Težka voda (D2O) zmanjša verjetnost, da bodo nevtroni ujeli lahek vodik v gorivu, zato je omogočala delovanje nekaterih vrst jedrskih reaktorjev z naravnim uranom. Zaradi tega so sile osi težko vodo videle kot strateško surovino za nadaljnje jedrske raziskave, zato je bila proizvodnja v Vemorku ključna tarča za zavezniške obveščevalne in sabotažne akcije.
Priprave in glavne misije (1942–1943)
Načrtovanje in izvedba misij sta vključevala sodelovanje britanske Special Operations Executive (SOE) in norveškega odporniškega gibanja. Glavne akcije so imele kodna imena Grouse, Freshman in Gunnerside.
- Grouse (jesen 1942): majhna skupina norveških izvidnikov je bila predhodno spuščena v teren, da je zbirala obveščevalne podatke in pripravila pot za glavnino sil.
- Freshman (19. november 1942): britanska poskusna akcija z letali in vlečnimi jadralnimi letali je spodletela — jadralniki so strmoglavili in udeleženci so bili ujete z nemškimi enotami; številni so bili ubiti ali kasneje usmrčeni v skladu s Hitlerjevim odlokom o komandnih enotah.
- Gunnerside (27.–28. februar 1943): nadaljevanje načrta z več manjšimi skupinami. Skupina norveških komandoso — med njimi Joachim Rønneberg in drugi izobraženi saboterji — je ponoči preplezala teren, vstopila v objekt in namestila eksploziv na ključne elektrolitske celice ter poškodovala opremo. Akcija je bila izpeljana hitro in brez hudih izgub med saboterji; večina je pobegnila po gorah in se nato varno vrnila v Švedsko ali še naprej delovala v odpornosti.
Rezultati in pomen
Napad Gunnerside je bil dosleden in strateško pomemben: poškodoval je ključne dele proizvodnje in močno onemogočil nadaljnjo proizvodnjo težke vode v Vemorku v letih 1943. Poleg neposredne škode je sabotaža imela tudi velik propagandni in psihološki vpliv — velja za eno najuspešnejših operacij specialnih sil druge svetovne vojne.
Posledice in nadaljnje dogodke
Po letu 1943 so Nemci poskušali obnoviti proizvodnjo in premestiti zaloge težke vode v Nemčijo, kar pa spada v kasnejše dogodke vojne. Sabotaža v Vemorku je znatno upočasnila nemške jedrske načrte in prispevala k zavezniški strategiji preprečevanja razvoja jedrskega orožja pri silah osi.
Spomin in kulturni odmev
Sabotaža Vemorka je postala simbol poguma in organiziranega upora. Dogodki iz teh misij so predmet številnih knjig, dokumentarcev in filmov (denimo film iz 1965, ki jo je v popularni obliki prikazal širši javnosti). Udeleženci so bili nagrajeni in jim je bila izkazana čast za pogum in spretnost pri izvedbi izredno zahtevnih akcij v težkih zimskih razmerah.
Operacije pri Vemorku so jasno pokazale, kako lahko dobro načrtovane in izvedene manjše enote z odporniki in lokalnim znanjem dosežejo strateški učinek, preseganje vojaške moči z inteligenco, pogumom in taktično iznajdljivostjo.
Misije
Operacija Grouse
Britanski Izvršni direktorat za posebne operacije (SOE) je oktobra 1942 načrtoval namestitev štirih norveških komandosov na tem območju. Ti norveški komandosi so 19. oktobra 1942 skočili s padali. Do postaje so morali prehoditi zelo dolgo pot s smučmi. Opazovali naj bi elektrarno in se prepričali, da je varna za prihod drugih enot. Misija je dobro uspela in komandosi so začeli nadzorovati elektrarno s planote Hardanger.
Operacija novinec
19. novembra 1942 naj bi se britanski padalci srečali z norveškimi komandosi in napadli elektrarno. Padalci so prileteli na jadralnih letalih, ki so jih vlekli veliki bombniki. Jadralna letala in bombniki so strmoglavili, še preden so prispeli do Vemorka. Večina britanskih padalcev je v nesreči umrla. Ena posadka bombnika je preživela, vendar jih je vse zajela nemška vojska. Nemški gestapo je nato vse ujetnike mučil in usmrtil. Čeprav se je norveškim komandosom uspelo skriti pred Nemci, je bila misija popolnoma neuspešna.
Operacija Gunnerside
Nova misija se je začela februarja 1943. Tokrat se je norveškim komandosom uspelo prikrasti do elektrarne in jo napasti. Komandosi so nastavili bombe na stroje, ki so proizvajali težko vodo. Komandosi so namenoma pustili avtomatsko pištolo Thompson, da bi nemška vojska vedela, da ne gre za ljudi iz mesta. Bombe so uničile stroje in preprečile, da bi elektrarna proizvajala težko vodo. Nihče iz trajekta ni preživel, težka voda pa je bila izgubljena. Vsi komandosi so preživeli.
Potopitev ladje SF Hydro
Ko je bila postaja poškodovana, so nemški vojaki poskušali premakniti težko vodo, ki so jo izdelali. Nemška vojska je preostalo težko vodo premaknila v pristanišče na jezeru Tinn. Težka voda je bila v sodih, ki so jih naložili na železniški vagon. Železniške vagone so naložili na trajekt, imenovan SF Hydro. Norveški odporniški borci, ki jih je vodil eden od komandosov iz operacije Gunnerside, so lahko na trajekt namestili bombe. Ko je trajekt odpeljal iz pomola, so bombe eksplodirale in trajekt se je potopil v globoko vodo. Na trajektu je umrlo 18 ljudi, 14 norveških in 4 nemški vojaki.
Hidroelektrarna SF v Mælu leta 1925
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bil cilj zavezniških misij v drugi svetovni vojni?
O: Cilj misij je bila elektrarna Vemork z močjo 60 megavatov.
V: Kaj je proizvajala elektrarna Vemork?
O: Elektrarna Vemork je proizvajala težko vodo, ki temelji na izotopu vodika, imenovanem devterij.
V: Zakaj je Nemčija potrebovala težko vodo?
O: Nemčija je potrebovala težko vodo za razumevanje in pomoč pri izdelavi atomskih bomb.
V: Kdaj so se začeli napadi na elektrarno Vemork?
O: Napadi so se začeli februarja 1942 z norveškimi komandosi in zavezniškimi bombniki.
V: Kako so bile šifrirane misije?
O: Misije so imele kodna imena Grouse, Freshman in Gunnerside.
V: Ali so bile misije uspešne?
O: Da, misije so bile uspešne in elektrarna Vemork do leta 1943 ni več delovala.
V: Kakšen je bil namen norveške sabotaže težke vode?
O: Namen norveške sabotaže težke vode je bil Nemčiji preprečiti proizvodnjo težke vode, ki je bila potrebna za izdelavo atomskih bomb.
