Atila Hun 406-453: vodja Hunov in znan vojaški poveljnik

Atila ali Atila Hun (406–453) je bil vodja Hunov od leta 434 do svoje smrti leta 453. Bil je eden najbolj znanih in vplivnih vladarjev zgodnjega srednjega veka: po rimskih virih so ga imenovali tudi »bič Božji« (flagellum Dei), ker je s svojimi vdori močno pretresal rimsko oblast v Evropi.

Zgodnje življenje in vzpon

Podrobnosti o Atilinem rojstvu in družini niso povsem jasne; najpogosteje ga umeščajo v letnico okoli 406. Po smrti ožjega družinskega vodstva je Atila sprva vladal skupaj s svojim bratom Bledo, nato pa (po smrti ali umiku Bleda v sredini 5. stoletja) postal edini vrhovni vodja hunskega konfederativnega imperija. Pod njegovo oblastjo so bili poleg samega jedra Hunov tudi številni germanstki in drugi baltsko-slavski ljudje, ki so tvorili heterogeno vojaško in upravno strukturo.

Vojaške kampanje in politika

Atilova moč je temeljila predvsem na mobilni konjeniški vojski, spretni uporabi kompozitnega loka in sposobnosti združevanja različnih ljudstev v vojaške enote. Bil je tako vojaški poveljnik kot tudi diplomat: Rimljanom je pogosto grozil, a hkrati zahteval tribute in sklepal premirja. Njegove kampanje so segale globoko v zahodno Evropo in na Apeninski polotok.

• Vdori v Galijo: leta 451 je Atila vdrl v Galijo in oblegal več mest; njegov cilj je bil razširiti vpliv in prisiliti zahodnorimske oblasti k popuščanju. Med temi napadi je poskušal zavzeti mesto Aurelianum, vendar neuspešno.
• Leta 451 je izgubil bitko na Katalaunskih ravnicah, kjer so mu nasproti stale kombinirane sile zahodnorimskega polkovnika Flavia Aecija (Aecija) in njegovih germanskih zaveznikov, predvsem Vizigotov. Bitka (imenovana tudi bitka pri Châlonsu) je sicer ustavila nadaljnjo hunsko prodornost v Galijo, vendar Attila ni bil popolnoma zdrobljen.
• Vdori v Italijo: leta 452 je Atila prečkal Alpe in vdrli v severno Italijo. Mesta, kot je bila Akvileja, so bila močno poškodovana ali uničena, mnoge pokrajine so bile izropane. Napad na sam Rim naj bi preprečili različni dejavniki – od bolezni in lakote do pogajalcev, med katerimi je po legendi nastopil tudi papež Leon I –, zato Atila ni krenil v obleganje samega mesta.

Smrt in razpad hunskega imperija

Atila je umrl leta 453. Tradicionalni rimski in poznejši viri opisujejo, da je umrl ponoči takoj po poroki z žensko po imenu Ildiko; kot možen vzrok smrti se navaja močno krvavenje iz nosu (epistaksa) med spanjem, kar so sodobni zgodovinarji pogosto povezovali z alkoholom ali z notranjo krvavitvijo. Obstajajo tudi teze o atentatu, vendar jih ni mogoče dokončno dokazati.

Po njegovi smrti so njegove številne podložne skupine in voditelji hitro izgubili skupno vodstvo. Atilovi sinovi (med njimi tudi Ellak in Dengizih) niso uspeli obdržati enotnosti cesarstva. Leta 454 je sledila odločilna bitka (bitka pri Nedau), v kateri so germanska ljudstva pod vodstvom Ardarika porazila hunske sile; s tem se je hunska moč v Evropi hitro razgradila.

Zapustnina

Atilin lik je v zahodni in vzhodni literaturi dosegel skoraj legendarne razsežnosti: predstavljen je bil bodisi kot krvoločen uničevalec, bodisi kot neizprosen, a sposoben vladar, ki je združil raznolike nomadske in sedentarne elemente v močno vojaško silo. Njegovi vdori so pospešili premike ljudstev in utrdili prehode moči, ki so vplivali na oblikovanje srednjeveške Evrope. V zgodovinskih ocenah Atilo danes ocenjujemo kot izjemno uspešnega vojskovodjo in politiko svojega časa, katerega vladavina je pomembno spreminjala razmerja moči v 5. stoletju.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Atila Hun?

V: Katera je bila najpogostejša vloga Atile Hunskega?

V: Kaj je Atila Hun počel v Galiji?

V: Kdaj je Atila Hun izgubil bitko na Katalaunskih ravnicah?

V: Kam je Atila Hun vdrl in kaj je storil?

V: Kdaj je Atila Hun umrl?

V: Kaj se je zgodilo s Huni po Atilovi smrti?

Išči po črki