Postmodernizem

Postmodernizem je način razmišljanja o kulturi, filozofiji, umetnosti in mnogih drugih stvareh. Izraz se je v različnih obdobjih uporabljal na različne načine, vendar so mu nekatere stvari skupne.

Postmodernizem pravi, da ljudje ne morejo spoznati nobene prave resnice. Pravi, da je znanje vedno ustvarjeno ali izumljeno in ne odkrito. Ker znanje ustvarjajo ljudje, človek ne more nečesa vedeti z gotovostjo - vse ideje in dejstva so "verjeti", ne pa "vedeti". Neka končna resnica morda obstaja ali ne, vendar je ne moremo poznati. Ljudje pogosto verjamejo, da poznajo resnico, vendar se njihovo mnenje pozneje spremeni. To se razlikuje od tradicionalnih pogledov na "objektivnost", ki pravijo, da obstaja ena sama spoznavna resnica, neodvisna od opazovanja ali mnenja kogar koli.

Ker postmodernizem pravi, da resnice ni mogoče zares spoznati, lahko različni ljudje verjamejo v različne stvari in vsak misli, da je njegova resnica edina. Kolikor vemo, nihče ne more z gotovostjo trditi, da je njegova resnica prava in da se vsi drugi motijo. Ker resnice ne moremo z gotovostjo poznati, je prepričevanje nekoga, naj sprejme vaše razumevanje resnice, podobno, kot če bi se dva človeka prepirala o nečem, česar nobeden od njiju v resnici ne vidi. Vendar postmodernizem ni strogo subjektiven. Je bolj agnostičen glede tega, ali resnica obstaja, saj ni nobene podlage, da bi kdo lahko brez dvoma trdil, da objektivna resnica ne obstaja.

Ljudje si lahko še naprej prizadevajo izvedeti več. Študij in raziskave niso nujno izguba časa. Sprijazniti se moramo s tem, da nikoli ne bomo mogli reči "to je vse rešeno - nihče več ne bi mogel razpravljati o tem vprašanju". Zaradi tega, da pogovor ostaja odprt, da se nikoli ne konča in da smo odprti za to, kar se lahko naučimo od drugih, postmodernizem ni nihilističen. Ne pravi, da nihče ne ve in da si lahko vsakdo izmisli, kar hoče, temveč da smo zapleteni v zapletene jezikovne igre, v katerih nenehno spreminjamo svoja mnenja o vsem.

Resnica torej ni en sam kraj, za katerega bi lahko z gotovostjo rekli, da se mu vztrajno približujemo. Nasprotno, resnica je nekaj, kar vsak posameznik konstruira v okviru svojih skupnosti in jezikovnih iger. To je v popolnem nasprotju s sodobnostjo, v kateri velja prepričanje, da se nenehno približujemo edini resnici.

Od razsvetljenstva v 18. stoletju pa vse do začetka 20. stoletja je veliko ljudi verjelo, da bosta znanost in novo znanje izboljšala svet. Verjeli so, da bodo znanstveniki ali filozofi, kadar koli bodo odkrili kaj novega, neizogibno izboljšali družbo. To se je zdelo samoumevno ob vsej novi tehnologiji, ki se je pojavila z industrijsko revolucijo in je ljudem omogočila, da so imeli na voljo stvari, od avtomobilov do pralnih strojev. Mnogi so menili, da tega družbenega napredka ni mogoče ustaviti. Tisti, ki so v to verjeli, so verjeli v modernizem. Postmodernizem meni, da pravega "družbenega napredka" ni, saj imajo različni ljudje različne predstave o tem, kaj je družbeni napredek. Industrijska revolucija je mnogim pomagala, a mnogim tudi škodovala. Postmodernizem meni, da se nekatere stvari v svetu sicer spreminjajo, vendar ljudje želijo verjeti le, da je svet boljši, kot je bil. Spreminja se, vendar ne postaja boljši, ker ni "boljšega".

Postmodernizem pravi, da ker se mnenja ljudi spreminjajo in ker mnenje ene osebe ne more biti bolj pravilno od drugega, nič ne pomeni, če rečemo, da je (na primer) eno umetniško delo boljše od drugega, temveč le, da ga imamo raje na podlagi določenih načel, standardov ali okusov. Postmodernizem pravi, da so na primer umetnost, glasba in literatura lahko pravilne/nepravilne ali pozitivne/negativne ali usmerjene v prihodnost/nostalgične. Dva posameznika, ki se ne strinjata, nimata nobene podlage za trditev, da je mnenje enega od njiju zadnja beseda.

Avtor nima nič večje pravice odločati o pomenu umetniškega dela kot umetnostni kritik; vse, kar lahko kdo reče, je, da delo ustreza ali ne ustreza nizu poljubnih konvencij. Nekateri ljudje s postmodernističnimi pogledi v umetnosti in literaturi običajno govorijo in se celo norčujejo iz sebe, kadar se zdi, da svoje mnenje jemljejo preveč resno.

Postmodernizem je vplival na številna kulturna področja, vključno z literarno kritiko, filozofijo, sociologijo, jezikoslovjem, arhitekturo, likovno umetnostjo in glasbo.

Izraz postmodernizem je bil prvič uporabljen leta 1949, ko so govorili o moderni arhitekturi. Mnogim ljudem moderna arhitektura ni bila všeč, ker je imela preveč škatlastih oblik in se jim ni zdela lepa. Nekateri med njimi so začeli gibanje za postmoderno arhitekturo. Postmoderna arhitektura uporablja površinsko ornamentiko, ki pogosto temelji na zgodovinskih slogih, in manj škatlastih oblik.

Postmodernistične ideje se pojavljajo v filozofiji, študiju kulture in družbe, literaturi, arhitekturi, oblikovanju, pa tudi v zgodovini in pravu. Postmodernizem je ljudi spodbudil tudi k drugačnemu razmišljanju o ljubezni, poroki, popularni kulturi in spremembi večine zahodnega sveta iz industrijskega v storitveno gospodarstvo.

Izraz postmodernizem običajno pomeni obdobje, ko so postmoderne ideje postale običajne (druga polovica 20. stoletja). Nekateri strokovnjaki menijo, da je postmodernizma zdaj konec, zlasti na področju književnosti. Postmodernizem ima veliko različnih pomenov in kontekstov, večinoma pa označuje neko dramatično spremembo v primerjavi z modernostjo - načinom, kako so stvari nekoč potekale. Postmodernizem sam zanika obstoj ene same prave opredelitve. Predvideva, da se lahko veliko naučimo s preučevanjem in primerjanjem različnih opredelitev, če želimo izvedeti več o postmodernizmu.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je postmodernizem?

V: Kako se postmodernizem razlikuje od objektivnosti?

V: V kaj so verjeli modernisti?

V: Kaj pravi postmodernizem o družbenem napredku?

V: Na katera področja je vplival postmodernizem?

V: Kdaj so postmoderne ideje postale splošno razširjene?

V: Ali je postmodernizem danes še vedno aktualen?

Išči po črki