Praštevilo je naravno število večje od 1, ki nima drugih pozitivnih deliteljev razen 1 in samega sebe. To pomeni, da za praštevilo p ne obstajata naravni števili m in n, večji od 1, z m × n = p. Število 1 ni praštevilo (in tudi ni sestavljeno število). Sestavljeno število je vsako naravno število > 1, ki ima vsaj enega dodatnega delitelja; na primer najmanjše sestavljeno število je 4, ker 2 × 2 = 4. Najmanjše praštevilo je 2 (edino sodo praštevilo). Nekaj prvih praštevil: 2, 3, 5, 7, 11, 13, 17, 19, 23, 29. Praštevil ni največjega – množica praštevil je neskončna.

Lastnosti

  • Edinstvena praštevilna faktorizacija: po osnovnem izreku aritmetike (Fundamental Theorem of Arithmetic) ima vsako število > 1 enolično razčlenitev na praštevila (do vrstnega reda faktorjev).
  • Infinitnost: drži, da praštevil obstaja neskončno (klasičen Evklidov dokaz).
  • Parnost: 2 je edino sodo praštevilo; vsa ostala praštevila so liha.
  • Razporeditev: praštevil se z večanjem števil hitro redči; gostota praštevil približno sledi približku x / log x (Prime Number Theorem). O tem podrobneje govori teorem o praštevilskih številih.
  • Posebne vrste: dvojčka praštevil (npr. 11 in 13), Mersennova praštevila (oblike 2^p − 1, kjer je p praštevilo), Sophie Germain praštevila idr.

Primeri in posebni pojmi

  • Dvojčka praštevil: pari praštevil, ki se razlikujeta za 2 (npr. 3 in 5, 11 in 13).
  • Mersennova praštevila: števila oblike 2^p − 1; za določene eksponente p so ta števila praštevila in pogosto dajejo največja znana praštevila.
  • Kompozitna razcepnost: primer: 84 = 2^2 × 3 × 7.

Kako preveriti praštevilskost

Pri majhnih številih zadostuje deljenje z vsemi praštevilskimi delitelji do kvadratnega korena števila (trial division). Za večja števila pa obstajajo hitrejše metode:

  • Eliminacijske metode: sito Eratostenovo učinkovito najde vse praštevila do dane meje.
  • Verjetnostni testi: npr. Miller–Rabin, Fermatov test; hitro dajo odgovor z zelo majhno verjetnostjo napake in se pogosto uporabljajo pri iskanju velikih praštevil.
  • Deterministični testi: npr. AKS (Agrawal–Kayal–Saxena) zagotavlja determinističen polinomni čas, obstajajo tudi praktične metode, kot je ECPP (Elliptic Curve Primality Proving), ki za dano število izpelje formalni dokaz, da je praštevilo.
  • Praktično: za kriptografijo se pogosto uporabljajo kombinacije hitro verjetnostnih testov in nato formalno dokazovanje, kadar je to potrebno.

Največja praštevila in iskanje

Čeprav največjega praštevil ni, se matematično in računalniško intenzivno iščejo "največja znana" praštevila. Pogosto so to Mersennova praštevila, ker za njih obstajajo učinkoviti testi (Lucas–Lehmerov test). Iskanja velikih praštevil potekajo s projektom GIMPS in drugimi sodelovanji; najdena največja znana praštevila so izredno dolga (imajo milijone števk). Te vrednosti se s časom spreminjajo, zato je za aktualne rekorde smiselno preveriti najnovejše vire.

Odprte težave

  • Goldbachova domneva: vsako sodo število > 2 naj bi bilo vsota dveh praštevil — to je še vedno nerešeno in je ena klasičnih odprtih problemov v teoriji števil (glej Goldbachova domneva).
  • Domneva o dvojčkih praštevil: ali obstaja neskončno mnogo dvojčk praštevil, še ni dokazano (t. i. Twin Prime Conjecture).
  • Riemannova hipoteza: globoko povezana z razporeditvijo praštevil; če bi bila dokazana, bi dalo to natančnejše ocene o odstopanjih števila praštevil od pričakovane gostote.

Uporabe

Praštevila imajo številne praktične uporabe, največja pa je v kriptografiji (npr. RSA), kjer so za varnost potrebna velika praštevila in težave fakorizacije sestavljenih števil. Uporabljajo se tudi v računalniških algoritmih, verjetnostnih metodah, kodiranju in pri generiranju naključnih struktur.

Za nadaljnje učenje so koristni viri o teoriji števil, algoritmih za testiranje praštevil in specialnih vrstah praštevil (npr. Mersennova, Fermatova, Sophie Germain). Če želite, lahko dodam primer algoritma za preverjanje praštevil ali kratka koda za sito Eratostenovo.