Proboscidea — red slonov: vrste, evolucija in izumrli sorodniki

Proboscidea je red sesalcev, ki vključuje današnje slone in številne izumrle sorodnike. Ime izvira iz grške besede proboskis, kar pomeni "dolga piščalka" ali "tile nos" — pri teh živalih razvit močno podaljšan nos oziroma surla. V sodobni taksonomiji je edina živa družina v redu Elephantidae, ki zajema slone; običajno se navajajo tri živeče vrste: afriški gozdni slon, afriški grmovni slon in azijski slon.

Evolucija in zgodovina

Proboscideani so se pojavili v zgodnjem paleogenu pred približno 50–60 milijoni let. Najzgodnejše oblike so bile majhne, polvodne do kopenske živali (npr. rodovi, kot je Moeritherium v eocenu), nato pa so se skozi paleogen in neogen razvijale zelo različne oblike — od majhnih, debeloraslih prebivalcev močvirij do gigantskih kopenskih rastlinojedcev.

Ključni razvojni premiki vključujejo:

• razvoj surle — podaljšanje nosu in zgornje ustnice v mobilno surlo, pomembno za hranjenje, dihanje in socialno vedenje;
• različni tipični zobni kompleti — predvsem spremembe v obliki kočnikov (prehod od bunodontnih k lophodontnim/lamelarim zobem), kar je povezano s prehodom iz listnate prehrane na več trave pri nekaterih linijah;
• razvoj in raba kljunov — kljuni (sami večinoma preoblikovane sekalke, pri večini vrst zgornji sekalci) so se razvili v različne oblike in velikosti ter služili za kopanje, obešanje, boj in manipulacijo predmetov.

Glavni rodovi in izumrli sorodniki

Poleg družine Elephantidae, kamor sodijo sodobni sloni in tudi dobrih nekaj izumrlih rodov (npr. mamuti iz roda Mammuthus), so se skozi geološko zgodovino razvile še druge pomembne družine:

• Mammutidae — mastodonti (Mammut), značilni za severnoameriške gozde; izumrli v poznih pleistocenu;
• Gomphotheriidae — gomfoteri, raznolika skupina, razširjena v Afriki, Evraziji in Ameriki; imeli so pogosto dodatne spodnje kljune;
• Deinotheriidae — deinoteriji, veliki rastlinojedi z na spodnji čeljusti obrnjeno navzdol ukrivljenima podaljšanima kljunoma;
• Stegodontidae in druge izumrle sorodne linije, ki so se pojavljale v Aziji in Afriki.

Med najbolj znanimi izumrlimi predstavniki so tudi mamuti (nekateri rodovi so uvrščeni znotraj ali blizu Elephantidae), pri čemer je najbolj poznan volneni mamut, ki je izumrl v večini območij pred približno 10.000 leti (na nekaterih otokih pa so preživeli do pred nekaj tisoč leti).

Gradnja telesa in prilagoditve

Proboscideani so značilni po kombinaciji naslednjih znakov:

• surla — zelo gibljiva in mišičasta, nastala iz zliva nosu in zgornje ustnice; omogoča natančno prijemanje hrane in vode;
• kljuni — dolgi zobni izrastki, pri današnjih slonih so to spremenjeni zgornji sekalci; pri nekaterih izumrlih vrstah so bili kljuni tudi na spodnji čeljusti;
• zobje — kočniki z lamelami ali rebrasto površino za mletje rastlinske hrane; sodobni sloni imajo horizontalni sistem zamenjave zob (nove plasti rastejo zadaj in potiskajo prednje)
• velikost — od majhnih, suhljatih oblik do gigantskih oblik z večtonsko težo in več metrsko višino pleč

Razširjenost, ekologija in vedenje

V preteklosti so bili proboscideani razširjeni skoraj po vsem svetu (razen v Avstraliji v novejšem času), danes pa so sodobni sloni omejeni na dele Afrike in Azije. Sloni živijo v različnih habitatih: od gozdov (npr. afriški gozdni slon) do savan in grmišč (afriški grmovni slon) ter tropskih in subtropskih gozdov Azije (azijski slon).

So socialne živali, pogosto živijo v materinskih skupinah, imajo kompleksno komunikacijo (zvoki, infrazvočenje, vonj, dotik) ter dolgotrajne družinske vezi in spomin.

Ohranjanje

Sodoben status slonov je resno ogrožen: največje grožnje so izguba habitata, človeško naseljevanje in predvsem krivolov zaradi slonovine. Zaradi tega so nekatere vrste in populacije uvrščene na Rdeči seznam ogroženih vrst. Ohranjanje vključuje zaščitena območja, mednarodne prepovedi trgovine z dvema (CITES), programi za zmanjševanje konfliktov med ljudmi in sloni ter prizadevanja za obnovo habitatov.

Zaključek

Proboscidea je skupina z bogato evolucijsko zgodovino in raznolikostjo oblik — od majhnih, močvirskih prednikov do tistih največjih kopenskih sesalcev. Današnji sloni so edinstveni preživeli predstavniki tega reda in so ključni tako za ekosisteme kot za znanstveno razumevanje evolucije velikih kopenskih sesalcev.

Išči po črki