Protosinaitska pisava: definicija, izvor in ključna arheološka odkritja
Raziščite protosinaitsko pisavo: izvor, pomen kot mogoča prednica feničanske abecede ter ključna arheološka odkritja na Sinaju in v Srednjem Egiptu.
Proto-sinaitščina je kratka in redka obliko pisave iz srednje bronaste dobe, znana predvsem z napisov v območju Sinajskega polotoka in iz nekaj primerov v Egiptu. Zaradi skromnega obsega gradiva je njena narava še vedno predmet strokovnih razprav: mnogi raziskovalci menijo, da gre za zgodnjo obliko abecede, a to ni povsem dokončno ugotovljeno. Pisava se pojavlja poleg egipčanskih hieroglifov, kar kaže na tesen stik med avtohtonimi egipčanskimi pisnimi praksami in semitsko govorečimi delavci, ki so verjetno prilagodili nekatere hieroglifske znake v akrofonskem smislu.
Definicija in značilnosti
Proto-sinaitski napisi so zelo kratki — pogosto gre za grafite, imena ali kratke votivne napise — in vsebujejo omejeno število znakov. Na podlagi primerjav s kasnejšo feničansko abecedo in drugo zgodnjo semitsko pisavo se domneva, da je inventar znakov obsegal približno 20–30 likov, uporabljanih kot konsonanti (abjad). Znakovni sistem kaže lastnosti akrofonskega prehoda: hieroglifske podobe so po vsej verjetnosti prevzete in poimenovane po semitskih besedah, katerih začetni glas se je nato označeval z ustreznim simbolom.
Izvor in razvoj
Večina strokovnjakov domneva, da je proto-sinaitščina nastala kot lokalna prilagoditev egipčanskega pisnega sistema s strani semitsko govorečih delavcev in pionirjev pisanja v vzhodnem Sredozemlju. Ta proces prilagoditve je verjetno potekal v okviru rudarjenja, trgovine in stikov med Egiptom ter semitskimi skupnostmi v Sinaju in Kanaanu. Če je bila proto-sinaitščina res abeceda, predstavlja enega izmed najstarejših znanih primerov abecedne pisave, ki naj bi kasneje prerasla v feničansko abecedo — izvor mnogih sodobnih abeced.
Arheološke najdbe
Najpomembnejša najdišča proto-sinaitskih napisov so Serabit el-Khadim na Sinaju — rudnik turkizna in svetišče boginje Hathor — kjer so bile v začetku 20. stoletja odkrite večje skupine napisov. Prvo večjo najdbo sta pozimi 1904–1905 na Sinaju odkrila Hilda in Flinders Petrie; ta gradiva so bila tradicionalno datirana v obdobje okoli 1700–1400 pr. n. št. Ti napisi so pogosto votivni ali grafitni in so temeljili na epigrafskih študijah iz začetka 20. stoletja.
Nov pregled in nova odkritja so prispevala k razširitvi gradiva: leta 1999 sta John in Deborah Darnell v Srednjem Egiptu (v vadi, znani kot Wadi el-Hol) dokumentirala zgodnje alfabetiformne napise, ki jih datirajo v obdobje okoli 1800 pr. n. št. Ti napisi kažejo podobne postopke prilagoditve hieroglifov v abecedno smer in potrjujejo, da se eksperimentiranje z abecednimi znaki ni omejevalo le na Sinaj, temveč je potekalo tudi ob Nilu.
Poleg omenjenih najdb so znani še posamezni kratki napisi in grafiti po širšem območju Sinaja, Kanaana in južnega Levanta, vendar je celoten korpus še vedno majhen — le nekaj deset incekcij (odvisno od kriterijev vključevanja). Zaradi tega so mnoge sklepe težko dokončno potrditi.
Pomen in razlage
Če je proto-sinaitščina dejansko abeceda, je njen pomen izjemen: predstavlja prehodno stopnjo med zapletenimi slikovnimi sistemi (hieroglifi) in enostavnejšimi fonetičnimi abjadami, ki so omogočile širšo pismenost in prenos idej v vzhodnem Sredozemlju. Po tej hipotezi naj bi proto-sinaitski grafemi sčasoma prešli v proto-kanajske in feničanske oblike, iz katerih se po adaptaciji grške abecede razvijejo latinska in druge evropske pisave.
Razprava in odprta vprašanja
Kljub večjemu raziskovalnemu naporu ostaja veliko neznank. Glavna vprašanja vključujejo:
- Ali proto-sinaitščina predstavlja popolnoma razvit abecedni sistem ali niz simboličnih/akrofonskih oznak z omejeno funkcijo?
- Kakšen je natančen časovni okvir nastanka in širjenja teh znakov ter kakšna je bila vloga različnih skupin (egiptščina vs. semitski govorci) pri njihovem nastanku?
- Kolikšen je dejanski odnos med proto-sinaitskimi napisi in kasnejšimi proto-kanajskimi/feničanskimi abecedami — gre za neposredno evolucijo ali za neodvisne, a sorodne inovacije?
Raziskave, kot so epigrafske analize, arheološko kontekstualno delo in primerjalne fonetične rekonstrukcije, še naprej osvetljujejo te probleme. Proto-sinaitščina ostaja kritična stopnja v zgodovini pisav in ključna tema za razumevanje, kako so se enostavnejše alfabetne rešitve pojavile in razširile po vzhodnem Sredozemlju.
Vzorec protosinaitske pisave, ki vsebuje besedno zvezo, ki bi lahko pomenila "za Ba'alat". Črta, ki poteka od zgornjega levega do spodnjega desnega roba, se lahko glasi mt lc blt.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je protosinaitski?
O: Proto-sinaitščina je pisava iz srednje bronaste dobe, znana iz nekaj napisov v Serabitu el-Khadimu na Sinajskem polotoku.
V: Kaj je znano o naravi protosinaitske pisave?
O: Ker je proto-sinaitskih znakov tako malo, je o naravi pisave znanega zelo malo.
V: Ali je bila protosinaitska pisava prava pisava?
O: Proto-sinaitska pisava je verjetno predstavljala pravo pisavo, saj je obstajala skupaj z egipčanskimi hieroglifi, vendar to ni gotovo.
V: Katera pisava bi lahko bila prednica proto-sinaitske pisave?
O: Proto-sinaitska pisava je lahko abeceda in prednica feničanske abecede, iz katere izvirajo skoraj vse sodobne abecede.
V: Kdaj sta bila odkrita dva največja napisa protosinaitske pisave?
O: Prvo večje odkritje sta pozimi 1904-1905 na Sinaju opravila Hilda in Flinders Petrie in ga datirala v obdobje približno 1700-1400 let pred našim štetjem. Drugo večje odkritje sta nedavno, leta 1999, v Srednjem Egiptu odkrila John in Deborah Darnell, datirano v 18. stoletje pred našim štetjem.
V: Kje so bili najdeni napisi v protosinaitskem jeziku?
O: Proto-sinaitski napisi so bili najdeni v Serabitu el-Khadimu na Sinajskem polotoku in v Srednjem Egiptu.
V: Kdo je prvi odkril napise v protosinaitščini?
O: Prva napise v protosinaitskem jeziku sta odkrila Hilda in Flinders Petrie.
Iskati