Runa
Rute so zelo stare črke, ki so jih germanski narodi uporabljali, preden so v srednjem veku začeli uporabljati latinske črke. V najširšem smislu lahko beseda rune pomeni katere koli kriptične črke, vendar običajno pomeni abecedo, ki so jo uporabljali Skandinavci od približno leta 150 n. št. do srednjega veka. Najstarejša med njimi se imenuje Starejša fužarka, ki se je uporabljala od približno leta 150 do 800 našega štetja. Okoli leta 800 so se rune spremenile v mlajše fuþarke, ki so se uporabljale do približno leta 1100, ko jih je nadomestila latinica. Anglosaksonske rune so se približno v istem času (400-1100) uporabljale v Veliki Britaniji. Skandinavske rune se imenujejo "Fuþark", ker je prvih šest črk v runski abecedi ᚠ ᚢ ᚦ ᚨ ᚱ ᚲ (F U Þ A R K). Anglosaksonske rune se imenujejo "Fuþorc", ker so nekoliko drugačne.
Rune so vklesane v kamne (imenovane rune) na številnih mestih v Skandinaviji (na Danskem, Norveškem in Švedskem) ter na Britanskem otočju, Islandiji, Grenlandiji, Ferskih otokih in Friziji. Rune so se uporabljale za pisanje pesmi in hvalnic, včasih pa se še vedno uporabljajo za pisanje šifer. Rune je uporabljal tudi J. R. R. Tolkien v svojih fantazijskih delih, ki so temeljila na germanski mitologiji. Zaradi povezave z germansko mitologijo so rune uporabljali tudi nacisti v podporo novemu misticizmu in romantičnemu občutku germanske dediščine. Runa ᚦ se je v srednjem veku ohranila v angleškem jeziku in do sodobnosti v islandščini kot črka þ (izgovori se "th" kot v stvari). Po normanski osvojitvi so to črko nadomestili s črko th, ker je francosko govoreči Normani niso poznali. Podobno se je črka ð (izgovori se "th" kot v this) uporabljala v stari angleščini in se še vedno uporablja v islandščini, vendar izvira iz irščine in ne iz run.
Ko so bile rune prvič uporabljene, germanski jeziki še niso bili razdeljeni na sodobne veje; obstajal je le en enoten jezik (imenovan pragermanščina) s številnimi regionalnimi narečji. Vsaka runa je imela svoje ime, tako kot imajo imena naše sodobne črke, vendar ta zelo stara imena niso več znana. Stara imena run so bila rekonstruirana na podlagi njihovih povezav s poznejšimi črkami. Znak [*] pred pragermanskim imenom rune pomeni, da gre za rekonstruirano ime. Vendar vse rune niso bile narisane na enak način in nekatere rune in njihova imena so se ponekod razlikovala.
Runestone Rök, Švedska, 9. stoletje
Elder Futhark
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so rune?
O: Rune so zelo stare črke, ki so jih germanski narodi uporabljali, preden so v srednjem veku začeli uporabljati latinske črke. V najširšem smislu lahko beseda rune pomeni katere koli kriptične črke, vendar se običajno nanaša na abecedo, ki so jo uporabljali Skandinavci od približno leta 150 n. št. do srednjega veka.
V: Kaj je starejša runa?
O: Elder Fuþark je ena najstarejših runskih abeced, ki so jo uporabljali od približno 150 do 800 let našega štetja.
V: Kaj je mlajši fuþark?
O: Okoli leta 800 so se rune spremenile v t. i. mlajšo runo, ki se je uporabljala do približno leta 1100, ko jo je nadomestila latinica.
V: Kje se nahajajo rune?
O: Rune so vklesane v kamne (imenovane runski kamni) na številnih mestih v Skandinaviji (Danska, Norveška in Švedska) ter v Veliki Britaniji, na Islandiji, Grenlandiji, Ferskih otokih in Friziji.
V: Kako so se rune uporabljale v preteklosti?
O: V preteklosti so se rune uporabljale za pisanje pesmi in hvalnic ter kot šifre. Znane so bile tudi v fantazijskih delih J. R. R. Tolkiena, ki so temeljila na germanski mitologiji. Poleg tega so jih v času nacistične Nemčije uporabljali v podporo novi mistiki in romantiziranemu pogledu na germansko dediščino.
V: Kako so se nekatera imena run ohranila v sodobnem času? O: Runa ᚦ se je ohranila v srednjeveški angleščini in sodobni islandščini, kjer se izgovarja kot "th", tako kot v besedah thing ali this; po normanski osvojitvi pa so jo nadomestili s th, ker je francosko govoreči Normani niso poznali, medtem ko je ð (prav tako izgovorjena kot "th") staroangleška črka, ki je še vedno prisotna v islandščini, vendar dejansko izhaja iz irščine in ne iz rune same.
V: Iz katerega jezika so izvirale vse te zgodnje različice run? O: Vse zgodnje različice run izvirajo iz pragermanskega jezika, ki je takrat obsegal številna regionalna narečja; vsaka runa je imela ime, podobno našim sodobnim črkam, vendar ta zelo stara imena niso več znana, zato je njihova povezava s poznejšimi črkami omogočila njihovo rekonstrukcijo skozi čas.
