Pushyamitra Sunga – ustanovitelj dinastije Sunga in indijski vladar
Pushyamitra Sunga je bil indijski vojaški poveljnik in ustanovitelj dinastije Sunga. Po virih je leta 180 pred našim štetjem premagal maurjansko vojsko in tako končal oblast maurjanskega cesarstva. V maurjanski vojski je bil sprva general cesarja Brihadrate Maurya, vendar je pozneje v vstaji ali prevratu premagal in ubil svojega gospodarja ter se razglasil za kralja.
Ozadje in vzpon
Pushyamitrajev vzpon se je zgodil v času, ko je maurjansko cesarstvo že oslabele moči po smrti Ašoke in njegovih naslednikov. Kot visoki vojaški poveljnik je imel dostop do vojaških sredstev in podpore v armadi, kar mu je omogočilo izvedbo udarnega prevzema oblasti. Po prevzemu oblasti je njegova dinastija nadomestila maurjansko cesarstvo in začela upravljati dele severne in srednje Indije.
Vladavina in notranja politika
Pushyamitra naj bi izvedel ashvamedha yago, tradicionalni vedski obred (konjsko žrtvovanje), s katerim so v tistem času vladarji simbolično utrdili svojo suverenost nad ozemlji. Sunga je stabiliziral nadzor nad Magadho (regija okoli starodavnega Pataliputre) in poskušal utrditi oblast nad večino severne Indije, čeprav ni dosegel enakega obsega upravne centralizacije kot so jo imeli Maurjci v času največje moči.
Vojaške in zunanje razmere
Med njegovo vladavino so se pojavila tudi zunanja nasprotja, zlasti pritiski iz severozahoda (Indo-Grki in drugi regionalni igralci). Pushyamitra je bil znan kot vojaški voditelj, vendar so podrobnosti njegovih pohodov in osvajanj pogosto nezanesljive in temelječe na poznejših virih.
Religija, kulturni premiki in spori
Pushyamitrava vladavina je pogosto povezana z okrepljenim vplivom brahmanizma (vedske religije) v primerjavi s časom Maurjcev. Nekateri budistični viri (npr. teksti Divyavadana in Ashokavadana) trdijo, da je Pushyamitra preganjal budiste, rušil samostane in ogrozil budistično skupnost. Vendar sodobni zgodovinarji opozarjajo, da so ti viri pisani pozneje in imajo lahko pristranske elemente; stopnja morebitnih preganjav ni enoznačno dokazana z neposrednimi arheološkimi ali epigrafskimi podatki. Splošno zgodovinsko soglasje je, da je Sunga obdobje, ko je prišlo do vrnitve nekaterih brahmanskih praks in večje vloge lokalnih kraljev, hkrati pa se je nadaljevala tudi budistična umetnost in gradbeništvo v posluh za lokalne patronate (primeri Sanchi in Bharhut so značilni za poznejše sunge).
Smrt in nasledstvo
Pushyamitra je vladal do svoje smrti okoli leta 149 pred našim štetjem. Za njim je na prestolu sledil njegov sin Agnimitra, katerega vladavina je nadaljevala politiko Sungov in je znana tudi iz literarnih virov (npr. igra Malavikagnimitram).
Dediščina in historiografija
Pushyamitra Sunga je pomembna zgodovinska osebnost zato, ker predstavlja prehod iz velikanskega centraliziranega maurjanskega cesarstva v obdobje regionalnih dinastij in kulturnih prestrukturiranj. Njegova vladavina je povezana z okrepljeno vlogo brahmanizma in s kulturnimi premiki, ki so vplivali na razvoj indijske umetnosti in religije. Viri o njegovem življenju so mešani — vključujejo pismene zgodbe, budistične kronike, pa tudi arheološke in epigrafske dokaze — zato je razumevanje njegovega delovanja predmet sodobnih zgodovinskih razprav.
Za razumevanje njegovega pomena je koristno upoštevati razliko med legendo in potrjenimi zgodovinskimi podatki: mnoge zgodbe o strukturnih spremembah in spopadih izhajajo iz poznejših pripovedi, medtem ko arheologija in primerjalna analiza virov omogočata zmernejše in bolj nyansirano sliko.
