Komercializacija obnovljivih virov energije
Komercializacija obnovljivih virov energije vključuje veliko različnih tehnologij, vključno s sončno fotovoltaiko, sončnimi termoelektrarnami, solarnimi sistemi za ogrevanje in hlajenje, vetrno energijo, vodno energijo, geotermalno energijo, biomaso in sistemi za pridobivanje energije iz oceanov. Vsaka od teh tehnologij je v drugačni razvojni fazi, vendar se trg za številne obnovljive vire energije povečuje.
Obnovljivi viri energije so v letih 2012 in 2013 prispevali 19 odstotkov k naši porabi energije in 22 odstotkov k proizvodnji električne energije. Tako sodobni obnovljivi viri energije, kot so vodna, vetrna in sončna energija ter biogoriva, kot tudi tradicionalna biomasa, so k svetovni oskrbi z energijo prispevali v približno enakem deležu. Svetovne naložbe v obnovljive tehnologije so leta 2013 znašale več kot 214 milijard ameriških dolarjev, pri čemer so države, kot sta Kitajska in ZDA, veliko vlagale v vetrne, vodne in sončne elektrarne ter biogoriva.
V nasprotju z drugimi viri energije, ki so koncentrirani v omejenem številu držav, so obnovljivi viri energije na obsežnih geografskih območjih. Hitro uvajanje obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti prinaša veliko energetsko varnost, blažitev podnebnih sprememb in gospodarske koristi. V mednarodnih javnomnenjskih raziskavah je podpora spodbujanju obnovljivih virov, kot sta sončna in vetrna energija, močna. Na nacionalni ravni vsaj 30 držav po vsem svetu že uporablja obnovljive vire energije, ki prispevajo več kot 20 odstotkov k oskrbi z energijo. Nacionalni trgi obnovljivih virov energije bodo po napovedih v prihodnjem desetletju in pozneje še naprej močno rasli.
Čeprav so številni projekti na področju obnovljivih virov energije obsežni, so obnovljive tehnologije primerne tudi za podeželska in oddaljena območja, kjer je energija pogosto ključnega pomena za človekov razvoj. Po ocenah na svetu približno 3 milijone gospodinjstev dobiva energijo iz majhnih sončnih fotovoltaičnih sistemov. Mikrohidravlični sistemi, konfigurirani v mini omrežja na ravni vasi ali okrožja, služijo številnim območjem. Več kot 30 milijonov podeželskih gospodinjstev se razsvetljuje in kuha z bioplinom, ki se proizvaja v gospodinjskih digestorjih. Peči na biomaso uporablja 160 milijonov gospodinjstev.
Vetrna energija: svetovna inštalirana zmogljivost
Razlogi za obnovljive vire energije
Podnebne spremembe, onesnaževanje in energetska negotovost so pomembni problemi, za njihovo reševanje pa so potrebne velike spremembe pri oskrbi z energijo in njeni rabi. Tehnologije za obnovljive vire energije so bistveni del portfelja oskrbe z energijo, saj prispevajo k svetovni energetski varnosti, zmanjšujejo odvisnost od fosilnih goriv in pomagajo zmanjševati toplogredne pline. Fosilna goriva, ki povzročajo podnebne motnje, se nadomeščajo s čistimi, podnebno stabilnimi in neizčrpnimi viri energije: v svetovnih raziskavah javnega mnenja je izražena močna podpora spodbujanju obnovljivih virov, kot sta sončna in vetrna energija, zahtevi, da komunalna podjetja uporabljajo več obnovljive energije, ter zagotavljanju davčnih spodbud za spodbujanje razvoja in uporabe takih tehnologij.
Države članice EU imajo ambiciozne cilje glede energije iz obnovljivih virov. Leta 2010 je Eurobarometer v sedemindvajsetih državah članicah EU izvedel anketo o cilju "do leta 2020 povečati delež obnovljivih virov energije v EU za 20 odstotkov". Večina ljudi v vseh sedemindvajsetih državah se je strinjala s tem ciljem ali pa je zahtevala, da se ta cilj še poveča.
Od leta 2011 so novi dokazi pokazali, da so s tradicionalnimi viri energije povezana velika tveganja in da so potrebne velike spremembe v kombinaciji energetskih tehnologij. Številne tragedije v rudnikih po vsem svetu so poudarile človeške žrtve v dobavni verigi premoga. Nove pobude agencije EPA, usmerjene v toksične snovi v zraku, pepel iz premoga in izpuste odpadnih voda, poudarjajo okoljske vplive premoga in stroške njihovega odpravljanja s tehnologijami nadzora. Dogodki v jedrski elektrarni v Fukušimi so obnovili dvome o sposobnosti dolgoročnega varnega obratovanja številnih jedrskih elektrarn. Ocene stroškov za jedrske enote "naslednje generacije" še naprej naraščajo, posojilodajalci pa niso pripravljeni financirati teh elektrarn brez jamstev davkoplačevalcev.
Svetovna javna podpora energetskim virom na podlagi raziskave družbe Ipsos (2011).
Sorodne strani
- Seznam tem o obnovljivih virih energije
- Komercializacija obnovljivih virov energije v Avstraliji
- Komercializacija obnovljivih virov energije v Združenih državah Amerike
Vprašanja in odgovori
V: Kateri so nekateri primeri tehnologij obnovljivih virov energije?
O: Nekateri primeri tehnologij obnovljivih virov energije vključujejo sončno fotovoltaiko, sončne termoelektrarne, sončne sisteme ogrevanja in hlajenja, vetrno energijo, vodno energijo, geotermalno energijo, biomaso in oceanske energetske sisteme.
V: Koliko so obnovljivi viri energije prispevali k svetovni porabi energije v letih 2012 in 2013?
O: Obnovljivi viri energije so leta 2012 prispevali 19 odstotkov k svetovni porabi energije, leta 2013 pa 22 odstotkov k svetovni proizvodnji električne energije.
V: Koliko sredstev je bilo leta 2013 globalno vloženih v tehnologijo obnovljivih virov energije?
O: Leta 2013 so svetovne naložbe v tehnologije obnovljivih virov znašale več kot 214 milijard ameriških dolarjev.
V: Ali obstajajo države, ki imajo visok odstotek oskrbe z energijo iz obnovljivih virov?
O: Vsaj 30 držav po svetu že ima več kot 20-odstotni delež obnovljivih virov energije v skupni oskrbi z energijo.
V: Ali so z uporabo obnovljivih virov energije povezane kakšne koristi?
O: Da - hitra uporaba obnovljivih virov energije lahko prinese pomembne koristi, kot so večja energetska varnost, blažitev podnebnih sprememb in gospodarske koristi.
V: Ali obstaja javna podpora za spodbujanje obnovljivih virov energije?
O: Da - mednarodne raziskave javnega mnenja kažejo močno podporo spodbujanju obnovljivih virov energije, kot sta sončna in vetrna energija.