Vetrna elektrarna Roscoe (Teksas) — največja na svetu, 781,5 MW
Vetrna elektrarna Roscoe v mestu Roscoe v Teksasu je od oktobra 2009 ena največjih vetrnih elektrarn na svetu. Obsega 627 vetrnih turbin in ima skupno inštalirano moč 781,5 MW, kar nekoliko presega bližnji center za vetrno energijo Horse Hollow (735,5 MW). Projekt je stal več kot milijardo dolarjev in zagotavlja dovolj energije za več kot 250.000 povprečnih teksaških domov. Nahaja se približno 320 kilometrov zahodno od Fort Wortha in se razteza čez dele štirih teksaških okrožij na skoraj 100.000 hektarjih (približno 1.000 km²) — to pomeni, da je območje vetrnih elektrarn večkrat večje od Manhattna (Manhattan meri okoli 59 km²).
Glavne značilnosti
- Moč in število turbin: 781,5 MW in 627 turbin.
- Območje: skoraj 100.000 hektarjev (≈1.000 km²).
- Stroški: več kot milijardo USD.
- Obratovanje: v obratovanju od oktobra 2009.
Tehnični in operativni vidiki
Vetrna elektrarna je sestavljena iz številnih posameznih turbin različnih modelov in moči, nameščenih v razporeditvi, ki izkorišča lokalne vetrovne razmere. Takšni veliki projekti zahtevajo natančno načrtovanje postavitve, dostopa, temeljev in povezav v omrežje. Za prenos energije do večjih porabnikov so pogosto potrebne tudi nadgradnje prenosnega omrežja; v Teksasu so se v zadnjih letih izvajali veliki projekti prenosa (npr. programi za povečanje zmogljivosti prenosnih poti), ki omogočajo, da se energija z zahoda države prenese v večja urbana središča.
Okoljski in družbeni učinki
Za razliko od elektrarn na fosilna goriva vetrne elektrarne ne potrebujejo vode za hlajenje in med obratovanjem ne proizvajajo ogljikovega dioksida — toplogrednega plina, ki je glavni dejavnik globalnega segrevanja. Nadomestitev energije iz premoga ali zemeljskega plina z vetrom pomeni znatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov; natančna prihranek je odvisen od tega, kateri vir energije se nadomešča, vendar gre običajno za prihranke v razponu sto tisoč do milijonov ton CO2 letno.
Pomembno je tudi, da turbines same zavzemajo razmeroma majhen delež zemljišča — večina površin ostane uporabna za kmetijstvo ali pašo, kar omogoča dodatne prihodke za lastnike zemljišč v obliki najemnin.
Gospodarski učinki
Gradnja in obratovanje velikega vetrnega parka prinašata delo v fazi gradnje in dolgoročna delovna mesta za vzdrževanje in upravljanje. Poleg neposrednih delovnih mest projekt ustvarja tudi lokalne gospodarske koristi skozi stroške storitev, logistike in najemnine zemljišč. Investicije v prenosno omrežje in infrastrukturo dodatno povečajo lokalne in regionalne koristi.
Izzivi in prihodnost
Glavni izzivi vetrnih projektov so nihanja proizvodnje (intermitentnost vetra) in potreba po ustreznih prenosnih kapacitetah ter možnostih za uravnavanje omrežja (npr. s shranjevanjem energije ali uravnavanjem z drugimi viri). V prihodnosti se pričakuje kombinacija vetrnih elektrarn z naprednejšimi tehnologijami shranjevanja in pametnim upravljanjem omrežja, kar bo povečalo zanesljivost oskrbe.
Vetrna elektrarna Roscoe je primer, kako lahko veliki razpršeni vetrni projekti prispevajo k prehodu na čistejše vire energije, hkrati pa ustvarjajo lokalne ekonomske koristi in zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov.