Rozideje (rosidi): velika skupina cvetočih rastlin, raznolikost in zgodovina
Rozideje (pogosto imenovani tudi rosidi) so ena največjih skupin cvetočih rastlin. Obsegajo približno 70.000 vrst, kar predstavlja več kot četrtino vseh predstavnikov metuljnic in jih uvršča med globalno najrazličnejše skupine rastlin. Rozideje so izjemno raznolike po obliki listov, tipu cvetov in načinu razmnoževanja — od dreves in grmov do zelišč in plezalnic.
Rozide delimo v 17 glavnih redov, ki skupaj sestavljajo okoli 140 družin. Skupaj z zvezdicami (asteridi) predstavljajo daleč največje skupine znotraj evdikotov. V znotrajrozidnih sorodnostih se običajno ločijo dve veliki veji — t. i. fabidi (Eurosids I) in malvidi (Eurosids II) — ob tem pa sodijo zraven tudi nekatere manjše ali basalne vrste, ki povezujejo različne linije znotraj skupine.
Značilnosti in morfologija
Rozide so zelo raznoliki, vendar imajo številne skupne značilnosti tipične za evdikote: običajno imajo pri cvetu jasno razločene čašno in krono, pogosto štiri ali pet delov v cvetu ter različne tipe plodov (stroki, jagode, oreščki, kapsule). Nekatere družine so specializirane za določene tipe opraševanja (veter, žuželke, ptice), druge pa za širjenje semen s pomočjo živali ali vetra.
Razvrstitev in podskupine
Taksonomska opredelitev rozidov ni povsem enoznačna; uporabljajo se tri različne opredelitve, ki se razlikujejo glede na vključenost nekaterih redov. Na primer, nekateri avtorji med roside uvrščajo red Saxifragales, medtem ko ga drugi izključujejo. Razlike izhajajo iz različnih metod (molekularne filogenetike, morfologije) in opredelitev rodov (node-based ali stem-based opredelitve). Kljub tem razlikam pa večina sodobnih filogenetskih študij potrjuje monofiletičnost večine notranjih skupin rozidov.
Evolucijska zgodovina in fosilni zapis
Fosilni rosidi so znani že iz obdobja krede. Molekularne ure in filogenetske študije kažejo, da so rosidi verjetno izvorno divergirali v aptijski ali albanski fazi krede, torej pred približno 125 do 99,6 milijona let (mya). Od takrat so se razširili v skoraj vse kopenske ekosisteme in tesno so sodelovali z razvojem opraševalcev in razmnoževalnih strategij v zgodnjem kenozoiku.
Pomembne družine in gospodarska vrednost
Rozide vključujejo številne družine, ki so za ljudi izredno pomembne. Med njimi so družine, ki dajejo hrano, les, olje, zdravilne rastline in okrasne vrste. Primeri vključujejo stročnice (Fabaceae), vrtnice in sadne vrste (Rosaceae), krstačevke (Brassicaceae), malvaceae (Malvaceae), Sapindaceae, Anacardiaceae in druge. Njihovi predstavniki so vir osnovnih prehrambenih kultur (npr. fižol, grah, oreški, sadje), sadja in citruse, pa tudi lesnih in industrijskih surovin.
Razširjenost in ekološka vloga
Rozide najdemo po vsem svetu — od tropskih gozdov, kjer so pogosto pomembni drevesni člani skupnosti, do zmerno toplih in sušnih predelov. Igrajo ključno vlogo v ekosistemih kot proizvajalci biomase, hranilni vir za živalstvo in kot partnerji v simbiozah (npr. mnoge stročnice tvorijo koreninske bradavičaste bakterije, ki vežejo dušik).
Skupaj so rozide ključen taksonomski in ekološki del rastlinskega sveta, katerega preučevanje še vedno razkriva nove povezave in pomen v evoluciji cvetočih rastlin.
