Razpršitev semen
Širjenje semen je način, kako se semena od starševske rastline prenesejo na novo mesto. "Disperzija" pomeni širjenje ali razpršitev. Osnovna ideja je naslednja. Rastline se seveda ne morejo premikati, potem ko so pognale korenine. Iz tega sledi, da je evolucijska prednost, da se njihova semena oddaljijo od starševske rastline. Če se semena ukoreninijo v bližini, bodo tekmovala med seboj in z matično rastlino. Prav tako je večja verjetnost, da bo vrsta preživela, če so njeni pripadniki razširjeni. Lokalne nesreče namreč še vedno puščajo rastline na drugih mestih.
Od prvih kopenskih rastlin v obdobju silurja, ki je trajalo 300 milijonov let, do spodnje krede je bil praktično ves prenos spor in semen opravljen mehansko. Dejansko je pri večini vrst rastlin tako oploditev kot širjenje opravil veter. Če ne veter, je bila medij voda. Velika sprememba se je zgodila s pojavom cvetočih rastlin v kredi.
Zgodba o cvetju in žuželkah je eden najboljših primerov koevolucije. Vsebina črevesja, strukture kril in ustnih delov fosilnih hroščev in muh kažejo na to, da so bili zgodnji opraševalci. Povezava med hrošči in žuželkami v obdobju spodnje krede je privedla do vzporednega izžarevanja žuželk in žuželk v zgornji kredi. Razvoj cvetov v zgornji kredi nakazuje začetek mutualizma med himenopterami in angiospermami.
Kar velja za oploditev, velja tudi za širjenje. Spore, drobni produkti nižjih rastlin, se skoraj vedno razpršijo z vetrom. Prav tako številna semena. Nekatera semena in njihov poznejši razvoj, plodovi, so očitno "prilagoditve" na svet, poln živali. Če se razpršijo tako, da jih pojedo, je koristno, da so hranljiva in dobra za uživanje. Tako se lahko spore, semena in plodovi širijo mehansko ali z živalmi:
Semena viole
Mehanska disperzija
Razpršitev z vetrom
Pomemben podatek za seme, ki ga raznaša veter, je, da je zelo lahko. Z lahkoto mora lebdeti v vetru, sicer bo padlo naravnost na tla. Na vrhu nekaterih semen, kot so semena mlečka in regrata, so "padala". Nekatera semena so zelo majhna in lahka, skoraj kot prah. Takšna so semena orhidej in maka. Makova semena so v majhni kapsuli, ki ima na vrhu majhne odprtine. Na vetroven dan se makova kapsula ziblje z ene strani na drugo in drobna semena stresa skozi okenca kot solnica.
Druga vrsta sadja, ki ga lahko raznaša veter, je javor. Javor ima majhne šizokarpe, ki so dvostranski krilati plodovi. Imenujejo se tudi samare. Njihova lahkotnost in "krila" jim pomagajo ostati v zraku, dokler ne dosežejo novega kraja z veliko zemlje. Samare imajo tudi breze in jelše.
Eksplozivno delovanje
Nekateri sadeži lahko odvrnejo (odvržejo) svoja semena, ko so zreli. To je vrsta hitrega gibanja rastlin, pri katerem se plodovi izstrelijo iz majhnega "stroja".
Grahovi stroki se pogosto mehansko razpršijo. Ko so semena pripravljena, se strok posuši. Ko se strok posuši, se notranjost stroka posuši hitreje kot zunanjost. Zaradi tega se strok v notranjosti zvije, nenadoma se močno razpoči in se zvije v majhno spiralo. Pri tem zvijanju semena poletijo iz stroka v vse smeri.
Impatiens - imenovan "dotični vršički" ali "draguljni plevel" - je velik rod cvetočih rastlin. Ko so semena zrela in pripravljena, se posušeni plodovi spremenijo v sprožilec. Ko se žival ali človek dotakne rastline, ta poči in povsod razprši semena. Če so tla mokra, lahko semena vzklijejo prav tam, kjer pristanejo; lahko se tudi prilepijo na bitje, zaradi katerega se je kapsula razpočila. To jim lahko pomaga, da jih odnese na novo mesto.
Tudi vijolice in konjički uporabljajo mehansko širjenje. Ko so semena pripravljena, se odprejo z glasnim zvokom "POP!". Mehansko razpršitev uporablja tudi drug plod, imenovan brizgalna kumara. Na stotine drugih plodov uporablja mehansko razpršitev.
Razpršitev vode
Te rastline običajno rastejo v bližini vode. Ko seme pade v vodo, ga lahko voda odnese na dolgo razdaljo, preden najde prostor za rast.
Dober primer je vodna lilija. Lepi cvetovi vodnih lilij ustvarijo plod, ki nekaj časa plava v vodi, nato pa se potopi na dno in se ukorenini na dnu ribnika. Semena vodne lilije se lahko razpršijo in vzklijejo v vodi.
Tudi palma, ki raste v bližini vode, svoja semena širi z vodo. Močni morski tokovi, ki povezujejo celine, prenašajo semena palme, imenovana kokos, na njihov novi dom.
Mangrove živijo v vodi. Njihova semena padejo z drevesa in takoj, ko se dotaknejo zemlje, se ukoreninijo. Če je veliko vode, jih lahko odnese daleč stran.
Večino oreščkov, kot so želod, oreh in pekan, razširjajo voda in živali. Voda jih raznaša predvsem v času poplav ali če rastline rastejo v bližini reke ali potoka. Veliko orehovcev raste v bližini krajev, ki so pogosto poplavljeni. Čeprav je voda za orehovce pomembna, ni tako pomembna kot za druge rastline, saj imajo mnoga drevesa korenine, ki lahko rastejo daleč od drevesa, da najdejo dobro zemljo in vodo.
"Padala" na vrhu tega regrata jim pomagajo, da jih veter odnese.
Palme uporabljajo vodo, da razpršijo svoje kokosove orehe.
Razpršitev živali
Živali semena raznašajo na več načinov. Eden od primerov so ostružki, ki se prilepijo na nogavice in hlače, ko hodite po travnatih poljih. Starševska rastlina iz cvetov naredi majhne bodičaste brke. Ti brki se z rastline odvrže na tla ali pa ostanejo na rastlini, dokler mimoidoča žival (ali človek) ne zatakne brka v kožuh, perje ali nogavice. Nato se odnese na novo mesto, kjer ga živali navadno poskušajo odstraniti same. Da bi jih odstranile, jih grizejo, praskajo ali kljujejo. Ostružek nato pade na tla, stran od starševske rastline. Mnoga semena trav imajo površino, ki se ujame na mimoidoče živali. Na primer trava kopja ima ostre konice, ki se lahko zataknejo v mimoidoče živali ali pa jih močan veter odnese na novo mesto.
Drug način, kako lahko živali pomagajo pri širjenju semen, je, da jih same posadijo. Živali, kot so miši, veverice in soje, spomladi in poleti nabirajo plodove in oreščke ter jih shranjujejo za prihodnjo zimo. Velikokrat te plodove in oreščke shranijo tako, da jih zakopljejo v zemljo - pogosto več, kot jih potrebujejo. Ko pridejo po sadje in oreščke, jih nekaj pustijo zakopanih. Tisti, ki ostanejo zakopani, postanejo rastline.
Semena se pogosto razpršijo v iztrebkih. Živali pogoltnejo sadje (vključno s semeni): prebavijo mehko sadje, semena pa se izločijo z iztrebki. V nekaterih deževnih gozdovih skoraj 90 % drevesnih vrst raznašajo živali. Živali, kot so netopirji - na primer kratkodlaki sadni netopir v Južni Ameriki - lahko v eni noči raztrosijo do 60 000 semen.
Ta ptica se prehranjuje z jagodičevjem, vendar semen ne prebavi. Izločijo se z iztrebki ptice.
Oglejte si bodičaste "kaveljčke" na rezkarjih.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je širjenje semen?
O: Razprševanje semen je način, kako se semena od starševske rastline odpeljejo na novo mesto. Vključuje širjenje ali razprševanje semen, da se ukoreninijo na drugih mestih in ne tekmujejo med seboj ali z matično rastlino.
V: Kako so rastline širile svoje spore in semena, preden so se pojavile cvetoče rastline?
O: Preden so se pojavile cvetoče rastline, so se spore in semena prenašala na mehanski način, na primer z vetrom ali vodo.
V: V kakšnem odnosu so rože in žuželke?
O: Cvetovi in žuželke so v koevolucijskem odnosu, pri čemer se pri opraševanju in oploditvi zanašajo drug na drugega.
V: Kdaj se je začel ta mutualizem med himenopterami (čebelami) in angiospermi (cvetočimi rastlinami)?
O: Vzajemnost med himenopterami (čebelami) in angiospermi (cvetočimi rastlinami) se je začela v obdobju zgornje krede, ko se je v cvetovih začel pojavljati nektar.
V: Kako se razširjajo spore?
O: Spore se skoraj vedno širijo z vetrom.
V: Kako so plodovi prilagojeni za širjenje?
O: Plodovi so prilagojeni za širjenje s strani živali, zato morajo biti hranljivi in dobri za uživanje, da jih lahko pojedo živali, ki jih nato širijo drugam.
