Jilm (Ulmus): opis, razširjenost, listi in plodovi

Jilmi (rod Ulmus) so listnata oziroma pogosto pololistnata drevesa, ki v naravi rastejo kot posamezne drevesne vrste ali manjši grmi. Spadajo v družino brestovk (Ulmaceae) in jih poznamo v več kot 30 vrstah in številnih podvrstah ter kultivarjih. Jilmi so pomembni kot senčna drevesa v gozdovih, ob cestah in v urbanih nasadih zaradi oblike krošnje in trpežnosti.

Opis

Jilmi imajo tipično razvejano krošnjo, debla z grobo, razpokano skorjo ter širše do ozko eliptične liste. Listi so izmenični, preprosti in običajno žlebasti ali nazobčani ob robu; pri večini vrst je listna osnova asimetrična, konica pa ostro koničasta. Rast in velikost dreves se med vrstami razlikujeta — nekateri so manjši, grmičasti, drugi pa lahko dosežejo več deset metrov višine.

Razširjenost in habitat

Jilmi so razširjeni po severni polobli, in sicer od Sibirije do Indonezije, ter od Mehike do Japonske. Najdemo jih v zmerno hladnih do subtropskih razmerah, pogosto ob rečnih bregovih, v vlažnih gozdovih in na rodovitnih tleh, nekateri se prilagodijo tudi na suhe lege.

Listi

Listi jilma so navadno preprosti, s hrapavo ali drobno nazobčano površino. Značilnost je asimetrična baza lista — ena stran je pri listni osnovi običajno nižja ali bolj vdrta kot druga — kar je pri prepoznavanju jilma dobro opazno. Barva listov je spomladi in poleti zelena, jeseni se lahko obarvajo rumeno do rdečkasto, odvisno od vrste in podnebja.

Cvetovi in plodovi

Jilmi tvorijo majhne, neopazne cvetove, ki so pri večini vrst hermafroditni oziroma dvospolni, vendar se pojavljajo tudi enospolne oblike. Cvetovi so pogosto brez vidnih cvetnih listov (apetalous), zato so prilagojeni vetrovnemu opraševanju in jih ne privlačijo opraševalci; v tem smislu so cvetni listi običajno odsotni ali zelo zmanjšani (cvetnih listov). Cvetenje poteka zgodaj spomladi, pogosto še pred razvito listno maso.

Plod je ploščata, kroglasta ali eliptična samara — samara je ena-semena zračno krilce, ki omogoča raznašanje s pomočjo vetra. Samare se razvijejo kmalu po cvetenju in večinoma zorijo spomladi ali v zgodnjem poletju.

Rast, starost in razmnoževanje

Jilmi rastejo različno hitro; številne vrste potrebujejo več desetletij, da dosežejo polno velikost in rodnost. Nekateri primerki v ugodnih razmerah živijo tudi več stoletij. Poleg semenskega razmnoževanja se mnogi jilmi razmnožujejo tudi vegetativno — z odmiki iz koreninskega sistema ali s potaknjenci, kar jim omogoča regeneracijo po poškodbah.

Težave, bolezni in uporaba

Največje grožnje jilmom predstavljajo bolezni in škodljivci, zlasti hollandska pegavost jilma (angl. Dutch elm disease), ki jo povzročata glivični patogena iz rodu Ophiostoma in je povzročila hude izgube v mnogih delih sveta. Poleg tega jih napadajo žuželke, kot so brestove uši in listne stenice. Zaradi tega se intenzivno razvijajo odpornosti in selekcije na kultivarjih.

Les jilma je cenjen zaradi trdnosti in elastičnosti; uporablja se za pohištvo, furnir, v ladjedelništvu in v proizvodnji orodij. V urbanem prostoru so jilmi priljubljeni kot alejna in senčna drevesa, vendar je njihova uporaba v zadnjih desetletjih upadla zaradi bolezni — zato se pogosto sadi gensko odporne sorte ali se izvaja intenzivno varstvo.

Jilmi so tako botanično zanimivi kot tudi ekološko pomembni, vendar za trajnostno ohranitev zahteva pozornost in ukrepe proti boleznim ter skrb za primerne pogoje rasti.

Vprašanja in odgovori

V: Katera vrsta drevesa je bršljan?

V: Kje se nahajajo bresti?

V: Kakšne vrste listov imajo bresti?

V: Ali so brsti hermafroditni?

V: Kako se jilmi oprašujejo?

V: Kakšen je sadež bresta?

V: Kako dolgo traja, da jilm zraste do zrelosti?

Išči po črki