Feijoa je plod Acca sellowiana, zimzelenega grma ali majhnega drevesa, visokega od 1 do 7 m. Izvira iz višavja južne Brazilije, delov Kolumbije, Urugvaja, Paragvaja in severne Argentine. Gojijo jih tudi v Azerbajdžanu, Iranu (Ramsar), Gruziji, Rusiji (Soči), Novi Zelandiji in avstralski Tasmaniji.

Sadež se imenuje tudi "ananas guava" ali "guavasteen". Feijoa je cenjena zaradi izrazitega, nekoliko eksotičnega okusa, ki spominja na mešanico ananasa, jagode in mete, ter zaradi dišečih cvetov, katerih mesnate rožnate listek je prav tako užiten.

Opis (morfologija)

Feijoa ima koščičasto, podolgovato do okroglo sadežno obliko, običajno premera 4–7 cm. Zunanja lupina je zelena in nekoliko hrapava, notranjost pa vsebuje mehko, dišečo zelenkasto-sivo pulpo z majhnimi jedrcem podobnimi zrni. Listi so trdni, suličasti, zgoraj temno zeleni, spodaj srebrnkasti. Cvetovi so veliki, z rdeče-rožnatimi mesnatimi lističi (petali), katere pogosto uživamo sveže v solatah ali kot dekoracijo.

Izvor in razširjenost

Feijoa izvira iz subtropskih in nadmorskih višin južnoameriškega notranjega dela. Zaradi prilagodljivosti na različne mikroklime je bila uspešno uvožena in zasajena v številnih državah s podobnimi pogoji, predvsem tam, kjer so mile zime in poletja z zmerno vlago.

Gojenje — podnebje, tla in sajenje

  • Podnebje: Feijoa najbolje uspeva v zmerno toplih do subtropskih razmerah. Tuje sorte so pogosto odporne na kratkotrajne zmrzali do okoli -7 °C, vendar so cvetni popki občutljivi na pozne spomladanske zmrzali, ki lahko zmanjšajo pridelke.
  • Tla: Zahteva dobro odcedna tla; prenaša širok spekter pH vrednosti, a najbolje uspeva v rahlo kislih do nevtralnih tleh. Težka, slabo odcedna tla povečajo tveganje za gnitje korenin.
  • Sajenje: Sadike ali cepljena drevesa sadimo na sončno do polsenčno mesto. Priporočena razdalja med rastlinami je običajno 2–4 m, odvisno od sortne rasti in sistema obrezovanja.
  • Voda: Redno zalivanje je potrebno predvsem v času rasti in zorenja plodov; izogibamo se dolgotrajnemu suhemu obdobju, a tudi prenapolnjenim tlom.

Razmnoževanje

Feijoa se razmnožuje z semeni, pol lesnatimi potaknjenci, zračno plastjo ali s cepljenjem. Razmnoževanje iz semen daje rastline, ki pogosto dolgo časa ne rodijo in se genetsko razlikujejo od matične rastline; zato profesionalni gojci običajno uporabljajo potaknjence ali cepljenje za ohranjanje sortnosti in hitrejšo rodnost. Potaknjenci in cepljene rastline lahko začnejo obroditi v 2–4 letih, odvisno od pogojev rasti in sorte.

Opraševanje

Veliko sort feijoe je delno samooplodnih, a so pridelki pogosto bogatejši in bolj zanesljivi, če so prisotne vsaj dve kompatibilni sorti za križno opraševanje. Aktivni opraševalci so čebele in drugi žužki; zato je koristno omogočiti biodiverziteto v bližini nasada oziroma vrta.

Obrezovanje in nega

  • Obrezujemo po potrebi za oblikovanje krošnje, odstranjevanje odmrlih ali križajočih se vej ter za izboljšanje prezračevanja in osvetlitve notranjosti krošnje.
  • Za boljši letni pridelek odstranjujemo šibke poganjke in preveč rodnih vej, da ohranimo ravnovesje med rastjo in obroditvijo.
  • Gnojenje z uravnoteženimi gnojili spomladi spodbuja rast; organske snovi in zastirka pomagajo zadrževati vlago in izboljšujejo strukturo tal.

Bolezni in škodljivci

Feijoa je v splošnem odporna na številne bolezni, vendar so lahko problematični koreninski glivične bolezni v preveč vlažnih tleh (npr. Phytophthora), pršice, različne listejedke in škodljivci kot so trsne mušice ali voščenke (scale insects). Priporočila za zaščito vključujejo dobro odcednost tal, zdravo gnojenje, pravilno obrezovanje ter spremljanje in mehanično/biološko zatiranje škodljivcev (npr. naravni sovražniki, prijemke ali minimalno uporaba insekticidov po potrebi).

Trgatev, shranjevanje in uporaba

  • Trgatev: Sadeže obiramo, ko so polno obarvani in rahlo mehki; pri številnih sortah padejo z drevesa sami, ko so zreli. Aroma postane intenzivnejša ob popolnem zorenju.
  • Skladiščenje: Sveže feijoe hranimo v hladilniku največ nekaj tednov; pulpo lahko zamrznemo ali predelamo v pire, marmelade ali sok za daljše shranjevanje.
  • Kulinarika: Užitna je notranja pulpa in cvetni listi. Feijoa se je pogosto uporablja sveža, v solatah, smoothiejih, marmeladah, tortah, sorbetih in kot aromatičen dodatek v pijačah ter destilatih.

Hranilna vrednost in koristi

Feijoa je dober vir vitamina C, prehranskih vlaknin in antioksidantov. Zaradi nizke energijske vrednosti in vsebnosti vlaknin je primerna za vključitev v raznovrstno prehrano. Protivnetne in antioksidativne lastnosti pulpe prispevajo k podpori splošnega zdravja.

Sortna pestrost

Obstaja več komercialno razširjenih sort in podvrst, ki se razlikujejo po velikosti plodov, okusu in odpornosti na mraz. Med znanimi sortami, ki jih pogosto omenjajo gojci, so npr. 'Mammoth', 'Coolidge' in nekoliko bolj lokalne selekcije iz Nove Zelandije, kot je 'Kakariki'. Pri izboru sorte upoštevajte podnebne razmere, odpornost na bolezni in namen uporabe (sveža potrošnja ali predelava).

Feijoa je raznolik, dišeč in okusen sadež, primeren tako za domače vrtičkarje kot za komercialne nasade v regijah s primernim podnebjem. Z ustrezno nego in izbiro lokacije lahko zagotovimo bogate letine in uživamo v posebnem okusu plodov.