Sapote (tzapotl): mehko užitno sadje — vrste, izvor in razširjenost

Sapote (iz nahuatlskega tzapotl) je skupno ime za mehke, užitne plodove več različnih, pogosto nesorodnih tropskih rastlin. Ime se uporablja za vrste, ki rastejo predvsem v Mehiki, Srednji Ameriki in na severu Južne Amerike, ter so cenjene zaradi svojega okusa in kremaste teksture.

Vrste in družine

Ne vse sapote pripadajo isti botanični družini. Poglavitne skupine so:

  • Sapotaceae sapotes:
    • Sapodilla (Manilkara zapota) — izvira iz Mehike, Gvatemale, Nikaragve, Belizeja in morda Salvadorja. Plod je rjav in mesnat, z okusom, ki mnogim spominja na karamelo ali rjavi sladkor.
    • Rumena sapota (Pouteria campechiana) — izvira iz Mehike in Srednje Amerike; plod je rumenkast, s kremasto teksturo in sladkim, blago kiselkastim okusom.
    • Mamey sapote (Pouteria sapota) — raste od južne Mehike do severne Južne Amerike; meso je običajno oranžno do rdečkasto, zelo kremasto in aromatično.
    • Zeleni sapot (Pouteria viridis) — izvira iz nižinskih predelov južne Mehike; plod je zelenkaste barve in ima prijetno teksturo, ko je zrel.
  • Ebenaceae sapotes:
    • Črna sapota (Diospyros digyna) — raste od vzhodne Mehike do Kolumbije. Ko je zrela, ima gosto, temno in kremasto meso, ki ga mnogi opisujejo kot "čokoladni puding"; to je verjetno prvotni azteški tzapotl.
    • Čapota (Diospyros texana) — najdemo jo v dolini reke Rio Grande v Teksasu in Mehiki; manj razširjena vrsta z lokalno uporabo.
  • Drugi sapoti:
    • Bela sapota (Casimiroa edulis, Rutaceae) — izvira iz severne in osrednje Mehike, Kostarike, Salvadorja in Gvatemale. Plod je svetel, z blagim, sladkim okusom in kremasto strukturo.
    • Južnoameriška sapota (Quaribea cordata, Malvaceae) — izvira iz amazonskih deževnih gozdov v Braziliji, Kolumbiji, Ekvadorju in Peruju; znana je po velikih, aromatičnih plodovih, priljubljenih v lokalni prehrani.

Opis plodov in okus

Sapote se med seboj močno razlikujejo po barvi lupine in mesa, velikosti in okusu, vendar večina zrelih plodov deli kremasto ali pastozno teksturo. Primeri okusov:

  • Črna sapota: tekstura podobna pudingu, rahlo sladek in čokoladast okus.
  • Sapodilla: sladek okus, podoben karameliziranemu sladkorju ali sirupu.
  • Mamey sapote: bogata, kremasta mesnina z aromo, ki spominja na marelice, sladek krompir ali bučo — priljubljena v sladicah in napitkih.
  • Bela sapota: blag, osvežujoč okus; pogosto se uživa sveža ali v smutijih.

Uporaba

Sapote se običajno uživajo sveže, ko so popolnoma zrele. Pogoste uporabe vključujejo:

  • direktno uživanje (iz žlice),
  • smoothiji, sladoledi in sorbeti,
  • sladice, marmelade in nadevi,
  • lokalne tradicionalne pijače in lekarniške priprave (v nekaterih kulturah),
  • iz sapodille so zgodovinsko pridobili lateks (chicle), ki je bil uporabljen za izdelavo žvečilnega gumija.

Kmetovanje in gojenje

Sapote so tropske in subtropske rastline; za dober pridelovalni uspeh potrebujejo toplo, običajno vlažno podnebje in dobro odcedna tla. Nekaj točk za gojenje:

  • Večina vrst potrebujejo zaščito pred močnim mrazom in dolgotrajnimi obdobji nizkih temperatur.
  • Razmnoževanje poteka z uporabo semen (kar lahko vodi do spremenljivosti lastnosti) ali z cepljenjem in vegetativnim razmnoževanjem za ohranjanje sortnih lastnosti.
  • Pri nekaterih vrstah (npr. sapodilla) je treba upoštevati, da drevesa rastejo počasi, vendar lahko ob dobri negi dajejo pridelek več deset let.
  • Pogosti škodljivci in bolezni so podobni kot pri drugih tropskih sadnih drevesih — zajedavci, listne uši, glivične bolezni; ustrezno vzdrževanje, prezračevanje in spremljanje zdravja rastlin zmanjšajo izgube.

Hranilne vrednosti

Sapote so običajno dober vir prehranskih vlaknin; nekatere vrste vsebujejo tudi vitamin C, karotenoide (še posebej mamey) in minerale. Vsebnost sladkorjev je lahko precejšnja, zato jih je smiselno uživati zmerno v okviru uravnotežene prehrane.

Tradicionalna uporaba in previdnost

V različnih kulturah so deli rastlin (listi, semena, skorja) uporabljeni v tradicionalni medicini. Nekateri deli rastlin lahko vsebujejo snovi, ki so v večjih količinah toksične; zato se priporoča previdnost in neeksperimentalna uporaba zdravilnih priprav brez strokovnega svetovanja. Semena nekaterih vrst so grenka in jih običajno ne uživamo.

Razširjenost in zgodovina

Večina sapot izvira iz centralnoameriškega in amazonskega območja, z dolgim zgodovinskim pomenom v prehrani domorodnih ljudstev. Ime tzapotl iz nahuatlskega jezika dokazuje dolgo prisotnost teh plodov v kulinariki in kulturi regije. Danes so sapote uveljavljene tudi v drugih tropskih predelih sveta kot sadež za lokalno porabo in tržne sorte.

·        

Črna sapota

·        

Beli sapot

·        

južnoameriški sapot

·        

Lòng mứt, vrsta vietnamske sapote

·        

Mamey sapote

·        

Sapodilla

·        

Rumena sapota

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je sapota?


O: Sapota je mehak, užitni sadež, ki izvira iz več rastlin, domačih v Mehiki, Srednji Ameriki in severnih delih Južne Amerike.

V: Iz katere družine so nekatere sapote?


O: Nekatere sapote so iz družine Sapotaceae.

V: Kaj je prvotni azteški tzapotl?


O: Prvotni azteški tzapotl je črni sapot (Diospyros digyna), ki izvira iz vzhodne Mehike proti jugu do Kolumbije.

V: Od kod izvira beli sapot?


O: Beli sapot (Casimiroa edulis) izvira iz severne in osrednje Mehike, Kostarike, Salvadorja in Gvatemale.

V: Od kod izvira mamey sapote?


O: Mamey sapote (Pouteria sapota) izvira iz južne Mehike do severne Južne Amerike.

V: Od kod izvira rumena sapota?


O: Rumena sapota (Pouteria campechiana) izvira iz Mehike in Srednje Amerike.

V: Katera vrsta vietnamskega sadja je podobna vrsti sapote?


O: Lòng mứt, vrsta vietnamskega sadja, je podobna vrsti sapoté.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3