Rossova odvisnost: Antarktično ozemlje Nove Zelandije — zgodovina in baze
Rossova odvisnost (Nova Zelandija): zgodovina, meje, znanstvene baze Scott in McMurdo, Rossov ledeni šelf, otoki ter logistika in raziskave na Antarktiki.
Rossova odvisnost je območje Antarktike (in drugih kopenskih mas v Južnem oceanu), za katero si prizadeva Nova Zelandija. Ime je dobilo po siru Jamesu Clarku Rossu, ki je odkril Rossovo morje.
Odvisnost vključuje del Viktorijine dežele in večji del Rossovega ledenega šelfa. Del odvisnosti so tudi otok Ross, Ballenyjevi otoki in majhen otok Scott ter z ledom pokrit otok Roosevelt.
Zgodovina in status
Območje je bilo prvič raziskano v 19. stoletju, odkar ga je poimenoval James Clark Ross. V začetku 20. stoletja je bilo središče velike zgodnje antarktične raziskovalne dejavnosti — med znamenite raziskovalce, ki so delovali v tem predelu, sodijo Robert Falcon Scott in Ernest Shackleton. V 20. stoletju je Nova Zelandija prevzela administrativno odgovornost za Rossovo odvisnost, vendar so v okviru Antarktičnega sporazuma (podpisan 1959, veljati od 1961) vse ozemeljske zahteve v Antarktiki začasno „zamrznjene“: sporazum spodbuja mirno znanstveno sodelovanje in prepoveduje vojaške dejavnosti ter nove ozemeljske pridobitve.
Geografija in podnebje
Rossova odvisnost obsega sektor Antarktike, ki se približno razteza med 160° vzhodno in 150° zahodno do Južnega tečaja. Pokriva obalne dele Rossovega morja, Rossov ledeni šelf, ogromne ledene planote in visoke gorske verige v Viktorijini deželi. Podnebje je tipično polarno: ob obali so poletja hladna in zmerno vetrovna, notranjost pa je izjemno surova z nizkimi temperaturami, močnimi katabatnimi vetrovi in zelo malo padavinami (v obliki snega).
Naselbine, raziskovalne baze in logistika
Znanstveni bazi Scott Base (Nova Zelandija) in McMurdo Station (ZDA) sta edini stalno naseljeni človeški naselji na tem območju - poleg Amundsen-Scottove postaje na južnem polu na samem robu območja. Scott Base upravlja Nova Zelandija kot osrednja točka za njene znanstvene programe; McMurdo Station je največja postaja v Antarktiki in pomembno logistično središče za ameriške in številne druge odprave.
- Letalske povezave: Dependanca ima snežno vzletno-pristajalno stezo na Williamsovem polju (Williams Field) in glede na razmere in letni čas tudi dve ledeni stezi ali sezonski stezi na morskem ledu. To omogoča letenje letal na kolesih in smučeh skozi večino leta; večje transportne naloge izvajajo letala z opremo za sneg (npr. LC-130) in včasih težka transportna letala ob primernih pogojih.
- Polarni tabori in sezonske postaje: Poleg stalnih baz so pogosti krajši polarni tabori in sezonske raziskovalne postaje, namenjene geološkim, glaciološkim in biološkim študijam.
Raziskave in znanost
Rossova odvisnost je pomembna za raziskave ledenikov, klime, morskega ekosistema in paleoklimatskih zapisov v ledenih vrtinah. Znanstveniki preučujejo gibanje ledenikov in stabilnost Rossovega ledenega šelfa, učinke globalnega segrevanja, biologijo Rossovega morja ter vulkansko dejavnost (npr. Mount Erebus na Rossovem otoku). Raziskave prispevajo k razumevanju morskih ekosistemov in globalnih klimatskih procesov.
Življenje in varstvo okolja
Življenjski prostor ob Rossovem morju podpira več vrst pingvinov (Adélie in cesarski pingvin), tjulnjev in številnih morskih ptic ter bogat planktonski in ribji sklad, ki je osnova morskega življenja. Leta 2016 je bilo v bližini Rossovega morja sprejeto eno največjih morskih zaščitenih območij na svetu (Ross Sea MPA), kar prispeva k ohranjanju ekosistemov in trajnostnemu upravljanju morskih virov.
Kulturna in zgodovinska dediščina
V regiji so ohranjeni številni zgodovinski objekti, kot so raziskovalne hiše (npr. Scottova hiša in Discovery Hut) in prizori prvih ekspedicij, ki so zaščiteni v skladu z režimom Antarktičnega sporazuma. Te ustanove so pomemben del zgodovine polarnih raziskovanj in so predmet posebne konservacijske skrbi.
Dostop in mednarodno sodelovanje
Čeprav Nova Zelandija uveljavlja suverenost nad Rossovo odvisnostjo, večina držav — vključno z Združenimi državami — ne priznava ozemeljskih zahtev v Antarktiki, kljub temu pa obstaja obsežno mednarodno sodelovanje pri znanstvenih programih, logistiki in varstvu okolja. Antarktični sporazum ostaja temeljni okvir za mirno, znanstveno in konzervacijsko upravljanje regije.
Rossova odvisnost je tako pomembno območje za globalno znanost, zgodovino polarnih raziskovanj in ohranjanje edinstvenih polarnih ekosistemov, hkrati pa je primer kompleksnega mednarodnega upravljanja in sodelovanja v ekstremnih pogojih.
Jurisdikcija
Britanska vlada je ozemlje prevzela leta 1923 in ga zaupala v upravljanje Novi Zelandiji. V skladu z določbami sistema antarktičnih pogodb, katerih podpisnica je tudi Nova Zelandija, si noben narod ne sme prizadevati za uveljavljanje suverenosti ali ozemeljskih zahtev nad samo antarktično celino. Če se strinjamo s to trditvijo, Rossova odvisna regija obsega večino ozemlja Nove Zelandije, ki je veliko večje od Severnega in Južnega otoka skupaj. Vendar dejanska količina zahtevanega ozemlja ni velika; večina območja, ki je opredeljeno kot Rossova odvisna država, je bodisi v Rossovem morju bodisi v Antarktičnem oceanu. To je najmanjša od zahtevkov, ki so bili vloženi pred uveljavitvijo sistema Pogodbe o Antarktiki in ukinitvijo vseh ozemeljskih zahtevkov do same Antarktike.Generalni guverner Nove Zelandije je tudi guverner odvisnega ozemlja Ross. Uradniki vlade odvisnega ozemlja Ross so vsako leto imenovani za vodenje odvisnega ozemlja.
Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je v Rossovem morju potonilo britansko nevladno raziskovalno plovilo Southern Quest, helikopterji obalne straže Združenih držav Amerike so rešili posadko, ki so jo prepeljali na postajo McMurdo.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Ross Dependency?
O: Rossova odvisnost je območje Antarktike, ki ga zahteva Nova Zelandija in vključuje del Viktorijine dežele, večino Rossove ledene police, otok Ross, otoke Balleny in otok Roosevelt.
V: Zakaj se to območje imenuje Rossova odvisna regija?
O: Odvisnost je poimenovana po siru Jamesu Clarku Rossu, ki je odkril Rossovo morje.
V: Katere so znanstvene podlage v Rossovem odvisnem območju?
O: Znanstveni bazi v Rossovi odvisnosti sta Scottova baza (Nova Zelandija) in postaja McMurdo (ZDA), ki sta edini stalno naseljeni človeški naselji na tem območju, če ne štejemo Amundsen-Scottove postaje na južnem polu, ki je na samem robu ozemlja.
V: Ali so v odvisnem območju Ross kakšna letališča?
O: Da, na Williams Field je snežna vzletno-pristajalna steza, glede na razmere in letni čas pa tudi dve ledeni stezi, kar omogoča letenje kolesnih in smučarskih letal skozi vse leto.
V: Katera kopna območja v Južnem oceanu so vključena v Rossovo odvisnost?
O: V Rossovo odvisnost spadajo tudi druga kopna območja v Južnem oceanu, za katera se poteguje Nova Zelandija.
V: Ali lahko ljudje stalno živijo v Rossovem odvisnem območju?
O: Edini stalni človeški naselji v Rossovi odvisnosti sta znanstveni bazi Scott Base in McMurdo Station.
V: Kaj je Rossova ledena ploskev?
O: Rossova ledena ploskev je ogromna plavajoča ledena platforma, ki je največja ledena ploskev antarktičnega ledenega pokrova.
Iskati