Ruska socialdemokratska delavska stranka (RSDLP): zgodovina in razkoli
Ruska socialdemokratska delavska stranka (RSDLP) je bila ruska politična stranka, ustanovljena konec 19. stoletja kot združitev več marksističnih skupin, ki so si prizadevale za organizacijo ruskega delavskega razreda. Prvi tajni kongres, ki se šteje za formalni začetek stranke, je potekal leta 1898 v Minsku. Program RSDLP je temeljil na marksizmu in socializmu ter je zahteval demokratične in socialne reforme, vključno z namenom, da organizira delavstvo in po možnosti zruši stare fevdalno-caristične strukture.
V stranki so delovali pomembni teoretiki in organizatorji — med njimi Georgij Plehanov (Plehanov je bil zgodnji organizator ruske marksistične levice), Julius Martov, Pavel Axelrod, Vera Zasulič in drugi — ki so prispevali k formiranju programskih in organizacijskih temeljev gibanja. Stranka je bila nezakonita in je delovala v tajnosti: organizirala je zborovanja, vodila agitacijo na delovnih mestih, podpihovala stavke ter tiskala ilegalne časopise (na primer Iskra), v katerih je ostro kritizirala carja in njegovo vlado.
Na drugem kongresu RSDLP leta 1903 je prišlo do pomembnega razkola glede vprašanja članstva in organizacije stranke. Razkol je povzročil nastanek dveh glavnih frakcij: menševikov in boljševikov. Menševiki so zagovarjali širšo masovno organizacijo in sodelovanje z drugimi opozicijskimi silami; nekateri od njih so si prizadevali tudi za bolj demokratične oblike vodenja (imenovali so se demokracije oziroma bolj pravilno menševiki). Boljševiki so nasprotno podpirali strožjo centralizacijo in vodstveno vlogo profesionalnih revolucionarjev ter intenzivnejšo pripravo na neusmiljen politični prevrat; to krilo je postalo znano kot boljševiki. Med najbolj vidnimi osebnostmi razkolov so bili Julius Martov kot vodja menševikov in Vladimir Lenin kot vodja boljševikov; Georgij Plehanov pa je ostal vpliven marksistični teoretik, a se je v različnih fazah politično ločil od obeh taborov.
RSDLP je imela pomembno vlogo v revolucionarnih valovih v začetku 20. stoletja, zlasti med revolucijo 1905, ko je podpirala delavske stavke, sovjete in oborožene spopade z oblastjo. Zaradi svoje prepovedane dejavnosti so bili številni člani aretirani, zaprti in obsodeni na dolga zaporna leta ali izgon. Kljub preganjanju je stranka vztrajala kot osrednje revolucionarno gibanje znotraj ruske delavske in intelektualne sfere.
Leta 1917 so dogodki prve svetovne vojne in množični nepokoji privedli do novega izbruha revolucije. Po februarju so abdikacijo carja izkoristili različni politični igralci; v tem obdobju se je pripačila ločitev: pod vodstvom Lenin so boljševiki odločno zavzeli stališče za nemudno oblast proletariata in oktobrsko vstajo, po kateri so prevzeli oblast. Po oktobrski revoluciji so boljševiki formalno uvedli svojo organizacijo kot RSDLP(b) in pozneje preimenovali v Komunistična partija Rusije (različni postopki konsolidacije stranke so potekali med letoma 1917 in 1918).
Med rusko državljansko vojno so novi boljševistični organi in sovjetska oblast postopoma omejili delovanje drugih političnih sil, vključno z menševiki in drugimi socialdemokratskimi skupinami. Nekateri socialdemokrati so pristopili k boljševikom, mnogi so pobegnili iz Rusije ali so bili internirani, aretirani ali obsojeni; številni so postali politični zaporniki ali so bili marginalizirani v novih političnih razmerah. Reorganizacija in zatiranje opozicije sta privedla do praktičnega izginotja RSDLP kot pluralne socialdemokratske sile v sovjetski državi.
Vpliv in pomen: RSDLP je kljub notranjim razkolom igrala ključno vlogo pri uveljavljanju marksističnih idej v Rusiji in pri organiziranju delavskega gibanja, ki je pozneje izoblikovalo revolucionarni preobrat leta 1917. Razkol med menševiki in boljševiki je odločilno vplival na pot ruske revolucije in na kasnejši razvoj sovjetske države.
- Ustanovitev: tajni kongres v Minsku, 1898.
- Ideologija: marksizem in socializem, fokus na delavskem razredu.
- Razkol: 1903 (menševiki proti boljševikom), ključne razlike v organizaciji in strategiji.
- Ključni dogodki: 1905 (revolucija), 1917 (februarska in oktobrska revolucija), postrevolucionarno preoblikovanje v komunistično stranko in izgon ali pregon nasprotnikov med državljansko vojno.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila Ruska socialdemokratska delavska stranka (RSDLP)?
O: Ruska socialdemokratska delavska stranka (RSDLP) je bila politična stranka v Rusiji, ustanovljena leta 1898.
V: Na čem je temeljil program RSDLP?
O: Program RSDLP je temeljil na marksizmu in socializmu.
V: Kaj je RSDLP želela storiti v Rusiji?
O: RSDLP je želela voditi delavce v Rusiji in strmoglaviti carja.
V: Kdo so bili menjševiki in kaj so hoteli?
O: Menševiki so bili člani RSDLP, ki so si želeli demokracije.
V: Kdo so bili boljševiki in za kaj so se zavzemali?
O: Boljševiki so bili člani RSDLP, ki so se zavzemali za diktaturo delavskega razreda.
V: Kdo so bili voditelji menševističnih in boljševističnih skupin?
O: Vodji menševistične skupine sta bila Martov in Potresov. Vodji boljševiške skupine sta bila Plehanov in Lenin.
V: Kaj se je zgodilo z RSDLP med rusko državljansko vojno?
O: Med rusko državljansko vojno so komunisti RSDLP prepovedali. Nekateri socialdemokrati so postali komunisti, nekateri so pobegnili iz Rusije, drugi so postali politični zaporniki.
