Pohodi Selma–Montgomery (1965): Prelomnica za zakon o volilnih pravicah
Pohodi od Selme do Montgomeryja so predsednika Lyndona B. Johnsona spodbudili k podpisu zakona o volilnih pravicah iz leta 1965. Prvi pohod se je zgodil 7. marca 1965 in je postal znan kot Krvava nedelja. Na pohod 7. marca se je odpravilo od 500 do 600 protestnikov za državljanske pravice, vendar jih je ustavil šerif Jim Clark. Šerif okrožja Dallas (kjer se nahaja Selma) je vsem belcem, starejšim od 21 let, ukazal, naj se zglasijo na stopnišču sodne stavbe, kjer jih je imenoval za namestnike in jih opremil za boj proti protestnikom. Pridružili so se jim državni policisti in protestnike pretepli tako hudo, da jih je bilo 17 hospitaliziranih. Protestnike so pretepali z nočnimi palicami, v množico so streljali s solzivcem in jih napadali s konj.
Po televizijskem prenosu dogodkov je predsednik Johnson izdal ukaz o mobilizaciji alabamske nacionalne garde za zaščito pohodnikov na njihovi 54 milj (87 km) dolgi poti od Selme do Montgomeryja v Alabami. Ta drugi pohod se je začel 21. marca 1965 in končal 25. marca 1965 na stopnicah državne stolnice v Montgomeryju v Alabami. Še pred začetkom drugega pohoda je predsednik Johnson odšel v kongres in ga prosil za zakon, ki bi vsem državljanom zagotovil volilno pravico in odpravil diskriminacijo na voliščih (na primer volilni davek in preverjanje pismenosti).
Povzetek in širši kontekst dogodkov
Dogodki v Selmi so potekali v okviru dolgotrajne kampanje za pravice do glasovanja, ki so jo vodile organizacije, kot sta Southern Christian Leadership Conference (SCLC) in Student Nonviolent Coordinating Committee (SNCC). Na prvem pohodu 7. marca so bili med organizatorji in vodji tudi John Lewis (SNCC) in Hosea Williams (SCLC). Protestniki so se zbrali pri Edmund Pettus Bridge, ko so jih obkolili in napadli državni policisti in lokalni oboroženi namestniki.
Reakcija javnosti in politične posledice
Televizijski posnetki nasilja so sprožili val ogorčenja po vsej državi in močan pritisk na zvezno oblast. Predsednik Lyndon B. Johnson je 15. marca nagovoril kongres z besedami, med katerimi je omenil nujnost zakona o volilnih pravicah in znano frazo “We shall overcome”. Kot neposredni odziv je bila zagotovljena zvezna zaščita za pohodnike, vključno z mobilizacijo nacionalne garde in spremljevalnimi zveznimi silami, kar je omogočilo varen prihod množice v Montgomery 25. marca 1965.
Zakon o volilnih pravicah iz leta 1965 in njegov pomen
Posledica pritiskov in dogodkov je bil sprejet in kasneje podpisan Voting Rights Act, ki je odpravil številne ovire za glasovanje, ki so bile namenjene izključevanju afroameriških volivcev. Med ključnimi določbami so bile:
- prepoved volilnega davka in drugih finančnih ovir;
- prepoved testov pismenosti in drugih selektivnih preverjanj sposobnosti glasovanja;
- mehanizmi zveznega nadzora in odobritve (preclearance) za spremembe volilnih pravil v okrožjih z zabeleženo diskriminacijo.
Zakon je takoj povečal registracijo temnopoltih volivcev v južnih zveznih državah in spremenil politično krajino ZDA.
Dolgotrajni vpliv in spomin
Pohodi od Selme do Montgomeryja so postali simbol boja za enakopravnost in državljanske pravice v ZDA. Dogodke se obeležuje v zgodovini, izobraževanju in spominskih dejavnostih; mnogi zgodovinski spomini, muzeji in letne prireditve ohranjajo spomin na pogum udeležencev in pomen sprememb, ki so jih ti dogodki sprožili.
Pomembno je tudi upoštevati, da so bile nekatere pravne zaščite iz Zakona o volilnih pravicah pozneje predmet sodnih izzivov in sprememb, a začetni val reform, ki ga je spodbudila Selma, je bil ključna prelomnica v prizadevanjih za enakopravno sodelovanje pri volitvah.
Državni policisti iz Alabame napadejo demonstrante za državljanske pravice pred Selmo v Alabami na krvavo nedeljo, 7. marca 1965.
Vprašanja in odgovori
V: Kakšen je bil namen pohodov od Selme do Montgomeryja?
O: Namen pohodov je bil protestirati za volilno pravico vseh državljanov in odpraviti diskriminacijo na voliščih.
V: Kaj se je zgodilo na prvem pohodu 7. marca 1965?
O: Pohod je začelo 500-600 protestnikov za državljanske pravice, vendar jih je ustavil šerif Jim Clark, njegovi namestniki in državni policisti pa so jih hudo pretepli.
V: Zakaj so bili protestniki med prvim pohodom 7. marca 1965 pretepeni?
O: Šerif okrožja Dallas je vsem belcem, starejšim od 21 let, ukazal, naj se zglasijo na stopnišču sodne palače, kjer jih je imenoval za namestnike in jih opremil za boj proti protestnikom.
V: Zaradi česa je predsednik Johnson mobiliziral alabamsko nacionalno gardo za zaščito pohodnikov?
O: Po televizijskem prenosu dogodkov na krvavo nedeljo je predsednik Johnson izdal ukaz za zaščito pohodnikov na njihovi poti iz Selme v Montgomery v Alabami.
V: Kdaj se je začel in kdaj končal drugi pohod?
O: Drugi pohod se je začel 21. marca 1965 in končal 25. marca 1965 na stopnicah državne stolnice v Montgomeryju v Alabami.
V: Kakšne ukrepe je sprejel predsednik Johnson, preden se je začel drugi pohod?
O: Pred začetkom drugega pohoda je predsednik Johnson odšel v kongres in ga prosil za zakon, ki bi vsem državljanom zagotovil volilno pravico in odpravil diskriminacijo na voliščih.
V: Koliko protestnikov je bilo po dogodkih na krvavo nedeljo hospitaliziranih?
O: Po dogodkih na krvavo nedeljo je bilo hospitaliziranih 17 protestnikov.
