Muljevec definicija, sestava, nastanek in prepoznavanje

Muljevec je blatna kamnina, sestavljena pretežno iz mulja. Da se kamnina imenuje muljevec, mora vsebovati več kot 50 % delcev mulja.

Definicija in velikost delcev

Mulj so delci velikosti med glino in peskom: manjši od peska in večji od gline. Natančneje gre za delce manjše od 1/16 milimetra (~0,06 mm) in večje od 1/256 milimetra (~0,004 mm). Če ta frakcija predstavlja večino sedimenta, nastane muljevec (v angleški terminologiji siltstone).

Sestava

Glavnino mulja pogosto predstavljata kremen in feldspar, saj sta to trda minerala, ki pri fizikalnem razpadu kamnin najlažje tvorita zrnca mulja. Mulj je navadno nesprijeten in neplastičen; zrna se ob stiku občutijo kot droben pesek (»grit«). Čeprav ni plastičen kot glina, se mulj lahko ob določenih pogojih utekočini (npr. pri močni nasičenosti z vodo ali ob tresljajih).

Nastanek

Mulj nastaja predvsem pri fizikalnem vremenskem delovanju (zamrzovanje/odmrzovanje, abrazija v rekah, delovanje valov in ledu), kjer pride do mehanskega zdrobljenja skal brez večjih kemičnih sprememb. Nastali delci se transportirajo z vodo ali zrakom in se usedajo v nizkoenergijskih okoljih, kot so:

• rečne poplavne ravnice in struge
• deltna območja in lagune
• odsotne dele oceanskega/shelf območja
• vetrno premešan loess (vetroben prah), ki se kasneje lahko litificira

V nekaterih goratih predelih, na primer v Himalaji, velike količine erodiranega materiala prispeva močen deževni režim — v nekaterih območjih Himalaje letno pade tudi po več metrov padavin — zato tam nastaja in se izloča izredno veliko mulja, ki ga prenašajo reke proti nižinam.

Po usedanju mulj pridobi kamenopodobno obliko z litifikacijo: mehansko zbijanje (kompakcija) in cementacija z mineralnimi vezivi (npr. karbonati ali oksidi). To tvori trd muljevec z laminarnimi strukturami.

Lastnosti in videz

• Struktura: običajno fine slojevitosti (laminacija), šibke sedimentne strukture.
• Barva: od sivočrne, rjave, rdečkaste do črne — barva je odvisna od vsebnosti organskih snovi in železovih oksidov.
• Mehanske lastnosti: običajno trd, a krušljiv; nizka prepustnost v primerjavi s peskovnikom, a višja kot pri glinavih kamninah.
• Vlažnost in obnašanje: neplastičen na dotik; ob nasičenosti in vibracijah se lahko udejanji utekočinjanje (liquefaction).

Prepoznavanje v terenu

Obstaja več preprostih preizkusov, s katerimi lahko ločimo muljevec od glinene kamnine ali peskovnika:

• Test z zobmi (terenski test): nežno podrgnite ob rob kamnine po sprednjih zobeh ali med zobmi. Če se ob dotiku zdi površina zrnata oziroma občutite droben škrip, gre verjetno za muljevec. Ne grizite močno — cilj je občutek zrnjatosti, ne lomljenje vzorca.
• Test razmaza (smear test): navlažite droben prah kamnine in ga razmažite po stekleni ploščici ali nohtu. Glina tvori sijajno, plastično oblogo (»ribbon« ob stiskanju), medtem ko se mulj razmaže manj in ostane bolj zrnast.
• Opazovanje z povečevalnim steklom: žepno lučko ali lupo uporabite za poskus ločitve posameznih zrn; pri muljovcu so zrna vidna kot drobno zrnje, večja od glinastih drobcev.

Pomen in uporaba

Muljevec je pomemben v sedimentologiji in paleogeografiji, ker kaže na nizkoenergijske okolje usedanja in omogoča rekonstrukcijo starega podnebja in režima sedimentacije. V inženirstvu je treba upoštevati njegovo možnost utekočinjanja in obnašanje ob nasičenju; v geološkem kontekstu so lahko muljevci pomembni tudi kot zaporniki (seals) za naftne in plinovodne rezervoarje ali kot same plasti, ki vplivajo na pretok podtalnice.

Opomba: pri terenskih preizkusih uporabljajte previdnost — ne grizite močno kamenja in se izogibajte vdihavanju prahu.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je muljevec?

V: Kaj je mulj?

V: Kako nastane mulj?

V: Kaj največ prispeva k nastanku mulja?

V: Kje na Zemlji je največji delež mulja?

V: Kakšne so lastnosti mulja?

V: S katerim preprostim terenskim testom lahko presodimo, ali je kamnina meljevec ali ne?

Išči po črki