Sofene (Tsopk) — starodavna armenska pokrajina v sodobni jugovzhodni Turčiji

Sofene (armensko Tsopk) je bila zgodovinska pokrajina v jugozahodnem delu Armenskega kraljestva, pozneje pa je bila tudi v mejah Rimskega cesarstva na njegovem jugozahodnem robu. Danes se to ozemlje nahaja v sodobni jugovzhodni Turčiji.

Po podatkih iz Aškharatsuytsa ("Atlas sveta", 7. stoletje) Ananije Širakatija je bil Tsopk drugi med 15 pokrajinami Velike Armenije. Sestavljalo ga je osem kantonov (gavarjev): Khordzyan, Hashtyank, Paghnatun, Balahovit, Tsopk (Shahunyats), Andzit, Degiq in Gavreq (Goreq). Ti kantoni so tvorili upravno in gospodarsko enoto, ki je imela pomembno vlogo v regionalni politiki in prometu.

Tsopk je bil del kraljestva Urartu v 8.–7. stoletju pr. n. št. Po združitvi regije z urartujsko državo je kralj Argištis I. nekaj prebivalcev preselil v novo ustanovljeno mesto Erebuni (današnja Erevan), kar je bila ena od pogostih praks tistega časa za utrditev oblastnih vezi. Okoli 6. stoletja pr. n. št. je Tsopk postal del novonastalega starodavnega armenskega kraljestva pod dinastijo Orontidov.

Po pohodih Aleksandra Velikega (ok. 330 pr. n. št.) in razpadu Ahemenidskega cesarstva je območje ostalo v okvirih Velike Armenije, vendar so heliistični in seleukidski vplivi prispevali k političnim preobrazbam. V zgodnjem 2. stoletju pr. n. št., ob šibkejši centralni oblasti v Armeniji zaradi seleukidskih posegov, se je Tsopk skupaj s sosednjo Komageno ločil in nastalo je helenistično kraljestvo Tsopk–Komagena, ki mu je vladala veja armenske dinastije Orontidov. Kasneje se je Tsopk pogosto pojavljal kot samostojno kraljestvo ali kot del širših združitev in delitev, odvisno od usode regije.

Okoli leta 200 pr. n. št. je seleukidski kralj Antioh III. skušal utrditi svojo oblast nad zahodnimi deželami in v Tsopku postavil kot guvernerja-stratega armenska poveljnika. Po porazu Antioha pri Magneziji leta 190 pr. n. št. sta nekatera lokalna veljaka, med njimi Zariadres (v besedilih omenjen kot Zareh) in Artašes (Artaksija/Artašes), izkoristila seleukidsko oslabelost in razglasila neodvisnost; Zariadres je prevzel oblast v Tsopku, njegova dinastija pa je vladala vse do 1. stoletja pr. n. št., ko je področje v 80. letih pr. n. št. ponovno združil z Veliko Armenijo Tigran Veliki v.

Pompej in rimske vojne v 1. stoletju pr. n. št. so močno spremenile politično karto regije: po seriji spopadov in preureditev je Sofene postopoma prišla pod rimskim vplivom in pozneje vstopila v okvir pokrajina rimskega cesarstva. Glavno mesto regije v rimskem obdobju je bilo Amida (današnji Diyarbakır), utrjeno mesto pomembno za vojaške in upravne funkcije. V virih je za območje omenjen tudi Gaj Julij Sohaem (omenjen okoli 54 je v virih kot upravitelj ali lokalni vladar), kar kaže na običaj rimske prakse imenovanja guvernerjev ali klientskih vladarjev. Leta 530 je bila regija administrativno vključena v provinco Armenija IV v okviru bizantinske reorganizacije meja.

Značilnosti, kultura in dediščina

Tsopk / Sofene je zaradi svojega položaja ob pomembnih prometnicah in v bližini velikih močvirnih ter gorskih predelov deloval kot stičišče armenske, helenistične, perzijske in kasneje rimske kulture. V antičnih stoletjih je regija sprejela krščanstvo in postala del širše armenske cerkvene in kulturne mreže; o številnih cerkvah, samostanih in lokalnih središčih v zgodovinskih virih pričajo omembe in arheološke najdbe. Amida je bila pomembno vojaško in trgovsko središče, katere utrdbe so kasneje igrale vlogo tudi v bojih med Bizantinci in Sasanidi, ter v arabskih osvajanjih v 7. stoletju.

V poznejših obdobjih je območje doživljalo demografske in kulturne spremembe: v srednjem veku so ga prehajali različni vladarji, plemena in administrativne spremembe, v 19. in zgodnjem 20. stoletju pa je bilo tudi del širših etničnih preobrazb v Anatoliji. Do začetka 20. stoletja je bilo na tem območju še vedno prisotno armensko prebivalstvo, številne cerkvene in družbene strukture pa so opominjale na dolgoarmensko prisotnost.

Arheologija in raziskave

Arheološka izkopavanja in zgodovinske študije so potrdile obstoj naselbin, utrdb in tumulov, povezanih z različnimi obdobji – od urartujske do rimske in bizantinske dobe. Amida (Diyarbakır) še danes ohranja obzidje in druge spomenike, ki pričajo o dolgi in prepleteni zgodovini regije. Raziskave so pomembne tudi za razumevanje širših procesov selitev, kulturnega mešanja in političnih preobrazb v južni Anatoliji in vzhodni Mezopotamiji.

Čeprav je Sofene del današnje Turčije, ostaja v arheoloških nalazih in zgodovinskih virih pomemben del armenske zgodovine in zgodovine bližnjega vzhoda. Njegova zgodba odraža stalne premike meja, vplivov in identitet v regiji, ki je že tisočletja stičišče različnih civilizacij.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Sophene?

V: Koliko kantonov je bilo del Tsopka?

V: Kdaj je postal del Armenskega kraljestva?

V: Kdo je poskušal oslabiti Armenijo z odcepitvijo Commagene in Tsopka v ločeno kraljestvo?

V: Kdo se je po Antiohovem porazu pri Magneziji leta 190 pr. n. št. razglasil za neodvisnega kralja?

V: Kako je Tigran Veliki ponovno združil Veliko Armenijo s Copkom?

V: Kaj se je zgodilo s Sofenejo, ko je postala del Rimskega cesarstva?

Išči po črki