Postaja Stratford

Dodatki

Prostori za blago

Na območju Stratforda so bili v parni dobi trije glavni tovorni obrati, čeprav sta bližnja tovarna Stratford Works in strojnica ustvarjala lasten promet. Malo severno od postaje Stratford (na progi do Cambridgea) so bile ranžirne postaje v Temple Mills. Severno od postaje na vzhodni strani proge je bila majhna tovorna postaja, ki je zasedala omejeno območje. Glavni promet je bil domači premog, čeprav se je malo pred zaprtjem v šestdesetih letih prejšnjega stoletja območje uporabljalo kot sprejemna točka za betonske komponente za gradnjo stolpnic v Newhamu.

Približno četrt milje južno od postaje Stratford je bilo manjše depo na Carpenters Road. Depo je bilo odprto leta 1900 in je obsegalo štiri dolge stranske tirnice, na njem pa se je v glavnem trgovalo s premogom in gradbenim materialom. Zaprli so ga 7. decembra 1964.

Na železniški postaji Stratford Market je bilo veliko skladišče. Vse te tri objekte je do leta 1923 upravljala družba Great Eastern Railway, nato pa jih je prevzela družba London & North Eastern Railway do nacionalizacije leta 1948, ko so postali del British Railways Eastern Region.

V Bowu je bil tudi tovorni terminal, ki ga je upravljala Midland Railway in je še danes odprt predvsem za gradbeni material. Ta postaja je delovala kot terminal za gradbeni material za bližnje olimpijsko prizorišče.

Med postajama Stratford in Maryland so bili na spodnji strani proge ograde za govedo Windmill Lane, medtem ko so bili na zgornji strani proge štirje zasebni stranski tiri v lasti podjetja Young & Martens.

V šestdesetih letih 20. stoletja je bil del območja Stratford Works preurejen v Londonski mednarodni tovorni terminal (LIFT), ki je bil odprt leta 1967, med letoma 1967 in 1994 pa je na drugi strani železniškega kompleksa Stratford (na progi Channelsea Loop) deloval tovorni linijski terminal. Na nekdanjem območju sta zdaj mednarodna postaja in nakupovalno središče.

Stratford International

Bližnja postaja Stratford International je bila odprta 30. novembra 2009 (samo za predračune). Od 13. decembra 2009 je družba Southeastern začela opravljati polni notranji hitri prevoz med londonskim St Pancrasom, neposredno do Ebbsfleet International in Ashforda v Kentu. Od 31. avgusta 2011 je med postajama vzpostavljena povezava s podaljškom Docklands Light Railway "Stratford International". Med postajama je speljana tudi pešpot, ki poteka skozi novo zgrajeno nakupovalno središče Westfield Stratford City.

Kljub imenu Stratford International tja ne vozi noben mednarodni vlak in Eurostar (trenutno edini mednarodni prevoznik) tega ne načrtuje. Potniki se namesto tega povezujejo s hitrimi vlaki, ki potujejo do londonskega St Pancrasa ali Ebbsfleeta v Kentu, postajo pa lahko za mednarodne prevoze uporabljajo tudi številni drugi operaterji. Med njimi sta predlagana storitev Deutsche Bahn London-Frankfurt/Amsterdam in predlagana storitev "Transmanche Metro" do Calaisa prek lokalnih postaj.

Mesto Stratford

V pripravah na olimpijske igre in razvoj Stratford Cityja je bil zgrajen nov severni izhod in dvorana za prodajo vstopnic. Oba obstoječa potniška podhoda sta bila podaljšana proti severu, da bi se povezala z dvorano za vozovnice, opuščeni podhod na vzhodnem koncu postaje, ki je bil del starega postajnega kompleksa, pa je bil ponovno odprt in prenovljen, da bi omogočil izmenjavo med peroni 3-12 in novimi visokimi peroni 1 in 2. Zgrajen je bil tudi nov most za pešce, ki povezuje nakupovalno središče Stratford z razvojem Stratford City. Ta povezuje tudi medetažno dvorano za prodajo vozovnic s severno dvorano. Severna dvorana za prodajo vstopnic in most za pešce sta bila odprta 13. septembra 2011 skupaj z družbo Westfield Stratford City.

Avtobusne postaje

Južno od postaje je avtobusna postaja Stratford, severno od nje pa avtobusna postaja Stratford City. Na obeh so avtobusne povezave po vsem Londonu in do olimpijskega parka kraljice Elizabete.

Avtobusna postaja Stratford na desni