Bitka v Filipinskem morju je bila pomembna pomorska bitka druge svetovne vojne med mornaricama Združenih držav Amerike in Japonske. Bitka je potekala 19. in 20. junija 1944 v bližini Marianskih otokov, v njej pa sta sodelovali dve veliki pomorski sili in številna japonska letala iz kopenskih oporišč. Bitka je pomenila velik poraz za japonsko mornarico, ki je v dveh dneh boja izgubila tri letalonosilke in približno 600 letal. To se je zgodilo, ker so bila japonska letala stara, njihovi piloti pa so bili v primerjavi z modernejšimi in bolje izurjenimi ameriškimi silami slabo usposobljeni. Po bitki je bila japonska mornarica skoraj popolnoma uničena. Ta zmaga zavezniških sil je odprla vrata za invazijo na Iwo Jimo.
Ozadje in sile
Bitka je bila del širše marijanske kampanje, ki je potekala, ker so ZDA želele zavzeti Saipan, Tinian in Guam ter tako pridobiti letališča za bombnike B-29, s katerimi bi lahko neposredno napadli japonsko glavno otočje. Ameriško floto je vodil admiral Raymond A. Spruance, medtem ko je mobilno letalonosilsko skupino (Task Force 58) poveljeval viceadmiral Marc A. Mitscher. Japonsko kombinirano floto je formalno vodil admiral Soemu Toyoda, operativno pa je napad usmerjal viceadmiral Jisaburo Ozawa.
Potek bitke
19. junija 1944 so japonske sile izvedle obsežen zračni napad, s katerim so želele ustaviti ameriško invazijo na Mariane. Ameriške sile so zaradi boljšega radarja, nadzora in usposobljenih lovcev (kot so F6F Hellcat in F4U Corsair) hitro organizirale obrambo in povzročile katastrofalne izgube japonskim letalskim silam. Zaradi velike razlike v kvaliteti pilotov in letal je bila zračna bitka izredno enostranska — ameriški piloti so v njej dosegli izjemno število sestrelitev, zaradi česar je dogodek dobil vzdevek "Great Marianas Turkey Shoot".
Izgube in posledice
- Japonske izgube: približno tri letalonosilke in okoli 600 letal, poleg velikega števila izkušenih pilotov, ki jih je država skoraj nemogoče nadomestiti.
- Ameriške izgube: relativno majhne v primerjavi z Japonci; izgubili so nekaj letal in nekaj lažjih plovil, vendar so ohranili prevlado na morju in v zraku.
- Strateške posledice: bitka je skoraj uničila japonsko nosilno zračno moč in zmanjšala sposobnost cesarske mornarice za večje ofenzivne operacije. Zavezniška premoč v zraku in na morju je omogočila zasedbo Marianas (Saipan, Tinian, Guam), ki so postale ključne baze za strateško bombnikovno kampanjo z B-29 proti Japonski.
Pomen v širšem kontekstu vojne
Bitka v Filipinskem morju je bila prelomnica v pacifiškem teatru: uničenje japonske letalske ofenzive je onemogočilo uspešno nasprotovanje prehodu zavezniških sil proti Filipinom in nadaljnjim operacijam. Čeprav invazija na Iwo Jimo ni bila neposredni, takojšen rezultat te bitke, je bila zmaga eden izmed pomembnih korakov v verigi zavezniških napredovanj, ki so sčasoma pripeljali do zasedbe Iwo Jime in drugih ključnih ciljev.
Zaključek: Bitka v Filipinskem morju je bila odločilen poraz japonske nosilne letalske sile. Zaradi kombinacije tehnološke prednosti, boljšega izučevanja pilotov in učinkovitega poveljevanja so zavezniške sile dosegle odločilno zmago, ki je pomembno vplivala na nadaljnji potek pacifiške vojne.