Taifa

Tajfa (iz arabščine: طائفة ṭā'ifa, množina طوائف ṭawā'if) je bila neodvisna muslimanska kneževina. Taifa se je razvila v zgodovini Iberije. Običajno so bili to emirati ali majhna kraljestva, obstajala pa je tudi ena oligarhija, Sevilla. Številne so nastale v Al-Andalusu (mavrski Iberiji) po koncu umajadskega kalifata v Kordobi leta 1031.

Razvili so se zaradi upravne delitve umajadskega kalifata v Kordobi in etnične delitve njegove elite. Ta je bila razdeljena med Arabce (močna, a majhna manjšina), Berbere, vzhodnoevropske nekdanje sužnje in iberske muslimane, znane kot muladíje (velika večina).

Drugo obdobje razvoja taifas je bilo sredi 12. stoletja, ko je bila dinastija Almoravidov v zatonu.

V 11. stoletju in sredi 12. stoletja so se emirji (vladarji) taifov med seboj nenehno spopadali, ne le vojaško, temveč tudi za kulturni prestiž. Poskušali so pridobiti najbolj znane pesnike in obrtnike.

Po koncu kalifata so bila konkurenčna muslimanska kraljestva veliko šibkejša od krščanskih, zato so se morala podrediti in plačevati davek.

Tajfski knezi so dvakrat prosili severnoafriške bojevnike za pomoč v boju proti krščanskim kraljem. Almoravide so povabili po padcu Toleda (1085), Almohade pa po padcu Lizbone (1147). Bojevniki niso pomagali taifovskim emirjem, temveč so njihove dežele priključili k svojim severnoafriškim imperijem.

Taifaši so pogosto najemali krščanske plačance za boj proti sosednjim kraljestvom (tako krščanskim kot muslimanskim). Najbolj dinamična taifa, ki je pred vdorom Almoravidov osvojila večino svojih sosed, je bila Sevilla. Tudi Zaragoza je bila zelo močna in ekspanzivna, vendar so jo držale v šahu sosednje krščanske pirenejske države. Zaragoza, Toledo in Badajoz so bili prej obmejna vojaška okrožja kalifata.

Zemljevid Tajfa leta 1031

Seznam tajfunov

Prvo obdobje (11. stoletje)

Albarracín: 1011-1104 (do Almoravidov)
Algeciras: 1035-58 (v Seviljo)
Almería: 1011-91 (do Almoravidov)
Alpuente: 1009-1106 (do Almoravidov)
Arcos: 1011-68 (v Seviljo)
Badajoz: 1009-1094 (do Almoravidov)
Carmona: 1013-91 (do Almoravidov)
Ceuta: 1061-84 (Almoravidom)
Kordoba: 1031-91 (v Seviljo)
Denia: 1010/12-76 (do Zaragoze)
Granada: 1013-90 (do Almoravidov)
Lizbona: 1022-? (v Badajoz)
Lorca: 1051-91 (do Almoravidov)
Málaga: 1026-57/58 (Granadi); 1073-90 (Almoravidom)
Majorka: 1076-1116 (do Almoravidov)
Mértola: 1033-91 (do Almoravidov)
Molina: ?-1100 (v Aragonijo)
Morón: 1013-66 (v Seviljo)
Murcia: 1011/12-65 (do Valencie)
Murviedro in Sagunto: 1086-92 (Almoravidom)
Niebla: 1023/24-91 (do Seville)
Ronda: 1039/40-65 (v Seviljo)
Rueda: 1118-30 (v Aragonijo)
Saltés in Huelva: 1012/13-51/53 (do Seville)
Santa María de Algarve: 1018-51 (v Seviljo)
Sevilla: 1023-91 (do Almoravidov)
Silves: 1040-63 (v Seviljo)
Toledo: 1010/31-85 (za Kastiljo)
Tortosa: 1039-60 (do Zaragoze); 1081/82-92 (do Denie)
Valencia: 1010/11-94 (El Cidu, nominalno vazal Kastilje)
Zaragoza: 1018-46 (Banu Tujib; nato Banu Hud); 1046-1110 (Almoravidi; leta 1118 Aragon)

Drugo obdobje (12. stoletje)

Almería: 1145-47 (za kratek čas Kastilja in nato Almohadi)
Arcos: 1143 (za Almohade)
Badajoz: 1145-50 (do Almohadov)
Beja in Évora: 1114-50 (za Almohade)
Carmona: razpršeni datumi in usoda
Constantina in Hornachuelos: razpršeni datumi in usoda
Granada: 1145 (Almohadom?)
Guadix in Baza: 1145-51 (v Murcio)
Jaén: 1145-59 (Murcia); 1168 (Almohadom)
Jerez: 1145 (Almohadom)
Málaga: 1145-53 (do Almohadov)
Mértola: 1144-45 (v Badajoz)
Murcia: 1145 (Valencia); 1147-72 (Almohadi)
Niebla: 1145–50? (za Almohade)
Purchena: razpršeni datumi in usoda
Ronda: 1145 (Almoravidom)
Santarém: ?-1147 (na Portugalsko)
Segura: 1147–? (usoda neznana)
Silves: 1144-55 (Almohadom)
Tavira: razpršeni datumi in usoda
Tejada: 1145-50 (do Almohadov)
Valencia: 1145-72 (Almohadom)

Tretje obdobje (13. stoletje)

Arjona: 1232-44 (v Kastiljo)
Baeza: 1224-26 (v Kastiljo)
Denia: 1224-27 (Almohadom?)
Lorca: 1240-65 (v Kastiljo)
Menorca: 1228-87 (za Aragonijo)
Murcia: 1228-66 (za Kastiljo)
Niebla: 1234-62 (v Kastiljo)
Orihuela: 1239/40-49/50 (v Murcijo ali Kastiljo)
Valencia: 1228/29-38 (za Aragonijo)

Poleg tega se za taife običajno ne štejejo:

Granada: 1237-1492 (v Kastiljo)
Las Alpujarras: 1568-71 (v Španijo)

Taifa v letu 1080

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je taifa?

O: Tajfa je bila neodvisna islamska kneževina pod muslimansko upravo, ki se je razvila v zgodovini Iberije.

V: Kako so nastale taife?

O: Taifa je nastala po koncu Omajadskega kalifata v Kordobi leta 1031 zaradi upravne delitve in etnične delitve njene elite.

V: Kdo je bil del tajfovske elite?

O: Elito tajfe so sestavljali Arabci (močna, a majhna manjšina), vzhodnoevropski nekdanji sužnji in iberski muslimani (znani kot muladi).

V: Kdaj je nastopilo drugo obdobje razvoja taif?

O: Drugo obdobje razvoja taifov je nastopilo sredi 12. stoletja, ko je bila dinastija Almoravidov v zatonu.

V: S čim so si emirji pridobili kulturni ugled?

O: Emirji so poskušali zaposliti slavne pesnike in obrtnike, da bi pridobili kulturni prestiž.

V: Kako so se krščanska kraljestva odzvala na muslimanska kraljestva?

O: Krščanska kraljestva so bila veliko močnejša od muslimanskih, zato so imela moč nad njimi in jih prisilila, da so se podredili in plačevali davek.

V: Kaj se je zgodilo, ko so severnoafriške bojevnike povabili tajfunski knezi?

O: Ko so severnoafriške bojevnike povabili tajfunski knezi, so si priključili njihove dežele, namesto da bi jim pomagali v boju proti krščanskim kraljem.